Pogosta vprašanja in odgovori

Tujerodna vrsta je tista, ki je vnesena na območje, ki ni njeno naravno območje razširjenosti, invazivna tujerodna vrsta pa je tista tujerodna vrsta, za katero je bilo ugotovljeno, da njen vnos ali širjenje ogroža ali ima škodljive vplive na biotsko raznovrstnost in povezane ekosistemske storitve.

V Sloveniji velja Odredba o ukrepih za zatiranje škodljive ambrozije (Uradni list RS, št. 63/10), ki določa, da morajo lastniki zemljišč, na katerih raste, škodljive rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno razrast. Odgovorni organ za izvajanje Odredbe o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Prijave o sumu navzočnosti ambrozije in neizvajanju ukrepov obravnavajo fitosanitarni inšpektorji. Inšpektor imetnika zemljišča glede na ugotovitve ob pregledu seznani s predpisanimi fitosanitarnimi ukrepi in določi rok za njihovo izvedbo. Če imetnik zemljišča ne izvede z odločbo odrejenih ukrepov, se zoper njega uvede prekrškovni postopek. V skladu z zakonom o inšpekcijskem nadzoru se za ne odstranjevanje ambrozije lahko izreče denarna kazen.

Prijave rastišč ambrozije, kjer imetniki zemljišča niso ukrepali, naslovite na:

Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Dunajska cesta 22
1000 Ljubljana

Telefon: 01 300 13 00
Elektronski naslov: gp.uvhvvr@gov.si

Invazivne tujerodne vrste so k nam prišle s pomočjo človeka. Prinesli smo jih nenamerno, nevede (pasivno) ali zavestno, z določenim namenom. Prenos se zgodi na različne načine (na primer s premeščanjem materiala s tovorom, semena se lahko prenesejo na hlačnicah ali v čevljih, deli rastlin se prenesejo z oblačili, živali lahko splezajo v transportna sredstva, kot so kovčki, potovalke, v avto in se prenesejo na dolge razdalje).

Invazivne tujerodne vrste so velikokrat vrste, ki so pobegnile iz domačih vrtov, živalskih ali botaničnih vrtov, akvarijev, terarijev, ribnikov; ali pa so se k nam razširile iz sosednjih držav.

Poti širjenja delimo na:

  • Izpust v naravo: večinoma gre za namerni vnos v naravo z namenom varstva biodiverzitete, preprečevanje erozije, vzpostavitev žive meje, popestritev lova v lovstvu in ribištvu, vnos zaradi ohranjanja ali uporabljanja prostoživečih vrst, »izboljšanje in lepšanje« narave;
  • pobeg iz zaprtega prostora: pobeg rastlinskih in živalskih vrst iz kmetijske dejavnosti, akvakulture in marikulture, tu se obravnavajo tudi vrste, pobegle iz živalskih vrtov, botaničnih vrtov ali akvarijev (z izjemo hišnih akvarijev)
  • Transport: prenos z drevesničarsko in lesno trgovino, prenos z drugimi vrstami ali paraziti in njihovi gostitelji, onesnažena hrana, krma ali vaba, semena invazivnih tujerodnih vrst rastlin so lahko prisotne v semenskem materialu,
  • Transport – slepi potnik
  • Koridor
  • Spontano širjenje

Invazivne tujerodne vrste uspevajo v različnih okoljih, največkrat pa so uspešnejše, kjer nimajo naravnih sovražnikov, torej v okolju kjer ni njihovih naravnih plenilcev ali bolezni. Uspešnejše so tudi v okolju, s podobnimi življenjskimi razmerami kot v njihovem naravnem okolju razširjenosti. Pogosto jih najdemo v degradiranem okolju, kot so obcestna območja, opuščena kmetijska zemljišča ali druge opuščene površine, v gozdovih po sečnji, ob gozdnih vlakah ali ob železnicah. Človeška dejavnost, kot je sajenje okrasnih rastlin, transport, trgovina in turizem pa še pospešijo širjenje invazivnih tujerodnih vrst.

 

Invazivne tujerodne vrste naseljujejo rečne bregove in mokrišča (npr. japonski dresnik Fallopia japonica, žlezava nedotika Impatiens glandulifera, škarjar Procambarus clarkii), travnike in pašnike (npr. enoletna suholetnica Erigeron annuus, orjaška zlata rozga Solidago gigantea, azijski sršen Vespa velutina), gozdne površine (rdeči hrast Quercus rubra, japonska sviloprejka Antheraea yammamai), urbana območja (pozna čremsa Prunus serotina, veliki pajesen Ailanthus altissima, marmorirana smrdljivka Halyomorpha halys), kmetijska zemljišča (pelinolistna ambrozija Ambrosia artemisiifolia, japonska medvejka Spiraea japonica, pušpanova vešča Cydalima perspectalis). Invazivne vrsta pa najdemo tudi v morski in brakični vodi, kot so modra rakovica (Callinectes sapidus) ali gambuzija (Gambusia holbrooki). V morski in brakični vodi in na obrežju pa se pojavljajo tudi tujerodne vrste alg in drugih obrežnih vrst. Ob morju zasledimo luskasto nebino (Aster squamatus), med trstičjem (Phragmites australis) pa najdemo tudi invazivno tujerodno okrasno vrsto navadno kanelo (Arundo donax).

Odvisno od posamezne vrste, vendar je za pravilno določitev vrste potreben podrobnejši pregled morfoloških in drugih znakov. Rastlinske tujerodne vrste v naravi dostikrat izstopajo po obliki in barvi.

Najbolj pogosti povzročitelji alergij so: veliki pajesen Ailanthus alltissima, pelinolistnažvrklja ali ambrozija Ambrosia srtemisiifolia, pampaška trava Cortaderia selloana, orjaški dežen Heracleum mantegazzianum, navadni kristavec Datura stramonium, sveta datura Datura wrightii, perzijski dežen Heracleum persicum, sosnovskijev dežen Heracleum sosnowsky, octovec Rhus typhina, kloščevec Ricinus communis, raznozobi grint Senecio inaequidens, navadni škrnicelj Zantedeschia aethiopica, tigrasti komar (Aedes sp.).

Da. Tudi Evropske in Slovenske domorodne vrste se lahko širijo po svetu in drugje postanejo invazivne. Takšne vrste so na primer navadni gadovec (Echium vulgare) in navadni grint (Senecio vulgaris), ki sta invazivna v Severni Ameriki, planinski pupek (Ichthyosaura alpestris) je invaziven v Veliki Britaniji in škorec (Sturnus vulgaris), ki je invaziven v Avstraliji.

V Sloveniji azijskega sršena (Vespa velutina nigrithorax) še nismo zasledili. Večje populacije so vzpostavljene v severni Italiji, osebki pa so bili opaženi že v Avstriji, na Madžarskem in Češkem, kjer so posamezne osebke uspešno odstranili.

Ker je velika verjetnost pojava azijskega sršena tudi v Sloveniji, pozivamo vse, da nam morebitno opažanje vrste sporočite preko spletišča Invazivke.si, preko mobilne aplikacije Invazivke ali na mail invazivke@zrsvn.si.

Z ostanki rastlinskih ITV moramo skrbno ravnati. Nekatere vrste lahko poženejo samo iz listov, stebel ali zavrženih korenin. Ostanke rastlin je potrebno pravilno kompostirati, da ne pride do ponovnega razmnoževanja. Odpadke lahko kompostiramo doma, sežgemo ali zavržemo v sežigalnice, vendar je potrebno dobro poznati rastlino da jo tudi pravilno kompostiramo. Pomembno je, da rastlino dobro poznamo in da se njenih odpadkov znebimo na način, ki ne povzroča dodatnega širjenja. Dodatne informacije najdete v naši knjižnici.

Z vprašanjem se na nas lahko obrnete preko elektronskega naslova: invazivke@zrsvn.si.