Splošne informacije o invazivkah

Vplivi na naravo

Invazivne tujerodne vrste so eden od petih najpomembnejših neposrednih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti, poleg sprememb v rabi prostora, neposrednega izkoriščanja vrst, podnebnih sprememb in onesnaževanja.

Invazivke na domorodne vrste vplivajo s spremembami lastnosti ekosistema, medvrstno kompeticijo, plenjenjem ali objedanjem rastlin. Več kot četrtino dokumentiranih vplivov predstavljajo spremembe lastnosti ekosistemov, kot so značilnosti tal in vode. Velik negativen vpliv invazivnih tujerodnih vrst je tudi biotska homogenizacija, s katero si združbe po svetu postanejo bolj podobne, kar ima posledice v strukturi in delovanju ekosistemov. Tujerodne vrste lahko služijo tudi kot vektorji za prenos bolezni in parazitov, na katere domorodne vrste niso odporne ali prilagojene. Njihov vpliv se lahko odraž tudi na genski ravni, izpodrivanjem genov domorodnih vrst v primeru križanja. Obseg in vrste vplivov se razlikujejo za različne invazivke ter ekosisteme in regije.

Invazivne tujerodne vrste lahko povzročajo dramatične in v nekaterih primerih nepopravljive spremembe biotske raznovrstnosti in ekosistemov, vključno z lokalnim in globalnim izumrtjem vrst. Na svetovni ravni invazivke v 60 % izumrtij predstavljajo glavni dejavnik, v 16 % pa edinega izmed dejavnikov. Najmanj 218 invazivk je odgovornih za več kot 1200 lokalnih izumrtij.

Najbolj na udaru so domorodne in endemične vrste, ki bivajo na otokih, kjer število tujerodnih rastlin že sedaj presega število domorodnih rastlin za več kot 25 % na vseh otokih.Za kar 90 % izumrtij otoških vrst so odgovorne invazivke.

Vplivi na ljudi

Koristi za ljudi, ki jih zagotavljajo nekatere izmed invazivk ne omilijo ali odpravijo njihovih negativnih vplivov. Invazivne tujerodne vrste močno negativno vplivajo na gospodarstvo, varnost preskrbe s hrano in vodo, zdravje ter kakovost življenja ljudi.

Do gospodarske škode lahko prihaja neposredno, ob namnožitvi posamezne vrste, ki vpliva na zmanjšan pridelek, izginjanju komercialno izkoriščanih vrst, ali pa ko je treba spremeniti načine ravnanj (pogostejša košnja, večja zahtevnost ter pogostejša čiščenja in popravila in podobno). Posredno pa nastajajo stroški tudi z ukrepi za preprečevanje razširitve invazivnih tujerodnih vrst (tretiranje predmetov, pogostejša preverjanja oziroma kontrole produktov in podobno), z ukrepi za vzdrževanje populacij ali pa z njihovim odstranjevanjem.

V Sloveniji so kot invazivne tujerodne vrste, ki vplivajo na zdravje ljudi, najbolj znane pelinolistna ambrozija, orjaški dežen in tigrasti komar. Prva zaradi svojega peloda, ki pri številnih ljudeh povzroča alergije, drugi zaradi opeklin, tretji pa zaradi neprijetnih pikov in kot možni prenašalec bolezni. Poznamo pa tudi druge invazivke, ki nam povzročajo zdravstvene težave.

V Sloveniji lahko zdravju škodujeta dve vrsti orjaški dežen in veliki pajesen, zato je pri njunem odstranjevanju treba biti še posebej previden in upoštevati zaščitne ukrepe. Rastlinski sok orjaškega dežena je fototoksičen. Če rastlinski sok pride v stik z našo kožo ali sluznico, ki je nato izpostavljena sončni svetlobi, povzroči opeklinam podobne poškodbe in razjede, ki so boleče in se počasi celijo. Če sok pride v stik z očmi lahko povzroči hude poškodbe. V primeru rastlinskega soka velikega pajesena lahko povzroči alergijski odziv. Vsebuje snovi, ki lahko če skozi rane odprte žulje ali podobne poškodbe kože preide v telo povzroča vnetje srčne mišice (miokarditis). Nekatere invazivne tujerodne rastline so lahko škodljive za zdravje tudi zardi alergenost. Nekatere izmed njih so: ambrozija oz. pelinolistna žvrklja, amerikanski javor, bodičevolistna oblorožka, trikrpa žvrklja in enoletni pelin. Ambrozija v času cvetenja izloča pelod, ki je zelo alergen in pri ljudeh za alergijo povzroča vnetje oči in nosu, lahko celo poslabšanje astme. Za alergike, je lahko škodljivo tudi dotikanje stebel in listov rastlin z golimi rokami.

Svetovni gospodarski stroški na letni ravni, kot posledica invazivk, so že leta 2019 presegli 390 milijard evrov, pri čemer so od leta 1970 naprej vsako desetletje narasli za najmanj 4-krat. Velika večina stroškov (92 %) nastane zaradi vplivov na ekosistemske storitve, izkoriščanje naravnih dobrin in dobro kakovost življenja ljudi, medtem ko je le 8 % povezanih s stroški upravljanja z invazivkami.

Koliko invazivk poznamo

Številne tujerodne vrste so bile skozi zgodovino uvedene namenoma zaradi domnevnih koristi za ljudi, vendar so negativni vplivi tistih, ki postanejo invazivne, ogromni, tako za naravo kot ljudi. Obstajajo številni načini kako vrste namerno ali nenamerno s pomočjo človeških dejavnosti, potujejo na novo lokacijo, kjer se lahko ustalijo in razmnožujejo, imenujemo jih poti vnosa. povezava na podstran »POTI VNOSA IN ŠIRJENJAk«

Ljudje danes s svojimi dejavnostmi vnašamo tujerodne vrste v vse regije in ekosisteme sveta in toz izjemno hitrostjo. Letno prispevamo k naselitvi približno 200 tujerodnih vrst. V svetu je s človeškim delovanjem naseljenih že preko 37.000 tujerodnih vrst. Za več kot 3.500 izmed njih, obstajajo študije z dokazi o njihovih negativnih vplivih, torej spadajo med invazivne tujerodne vrste. Pravzaprav so vplivi na domorodne vrste v 85 % bioloških vdorov negativni. Med invazivke spada približno 1.061 (6 %) tujerodnih rastlin, 1.852 (22 %) tujerodnih nevretenčarjev, 461 (14 %) tujerodnih vretenčarjev, in za 141 (11 %) tujih mikroorganizmov). Od leta 1970 se je število invazivnih tujerodnih vrst povečalo za 37 %. Največ zabeleženih vplivov invazivk je na območjih kopenskih ekosistemov (75 %), predvsem v gozdovih in obdelovalnih površinah, sladkovodni ekosistemi so prizadeti v 14 %, morski pa v 10 %.

Napovedi

Invazivne tujerodne vrste in njihov vpliv na svetovni ravni hitro naraščajo po celem svetu in po napovedih se bodo v prihodnosti še povečevali. Tudi brez vnosa novih tujerodnih vrst bodo že uveljavljene tujerodne vrste še naprej širile v nove države in regije. Biološke invazije in vplive invazivnih tujerodnih vrst lahko spodbudijo ali okrepijo tako nekateri posredni antropogeni dejavniki (demografski, ekonomski, sociokulturni, tehnološki ter tisti, ki se nanašajo na institucije in upravljanje), kot naravni dejavniki (zlasti naravne nesreče (poplave, neurja in požari), upad biotske raznovrstnosti in interakcije med invazivnimi tujimi vrstami). V primeru, da se trendi dejavnikov ne spremenijo, se pričakuje da bo do leta 2050 povečanje števila invazivk za 36 % (v primerjavi z letom 2005).

Zaobljuba za prihodnost

V okviru novega Globalnega okvira biotske raznovrstnosti Kunming-Montreal so se, decembra leta 2022, države sveta zaobljubile, da bodo do leta 2030 zmanjšale vnos in naselitev prednostnih invazivnih tujerodnih vrst za vsaj polovico. Za doseg te ambiciozne zaveze je pri spopadanju z invazivnimi tujimi vrstami potreben celostni pristop ter prilagajanje specifičnosti situacij oz. konteksta v različnih državah in različnih sektorjih znotraj njih, ter v vključenih deležnikov za različna področja (zagotavljanje biološke varnosti, trgovino in transport, zdravje ljudi in rastlin, gospodarski razvoj in druge panoge. Uspešna izpolnitev zaobljube bo imela daljnosežne koristi tako za naravo kot ljudi.

Povzeto po:
  • Roy, Helen, et al. “Summary for Policymakers of the Thematic Assessment Report on Invasive Alien Species and their Control.” IPBES Invasive Alien Species Assessment (2023): 1-56.
  • Projekt LIFE ARTEMIS. Tujerodne vrste. https://www.tujerodne-vrste.info/tujerodne-vrste