Zakoni in uredbe
Zakon o ohranjanju narave določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave. Zakon v 17. členu določa, da je naseljevanje rastlin ali živali tujerodnih vrst prepovedano. Naselitev se lahko izjemoma dovoli, če se v postopku presoje tveganja za naravo ugotovi, da poseg ne bo ogrozil naravnega ravnovesja ali sestavin biotske raznovrstnosti.
Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst določa pravila za preprečevanje, čim večje zmanjšanje in ublažitev škodljivih vplivov namernega in nenamernega vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost. Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uveljavlja v Sloveniji in vseh drugih državah članicah Evropske Unije.
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1263 z dne 12. julija 2017 o posodobitvi seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, ki je bil vzpostavljen z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1141 v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2017/1263)
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1454 z dne 10. avgusta 2017 o določitvi tehničnih oblik poročanja držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2017/1454)
- Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/968 z dne 30. aprila 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede ocen tveganja v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami (2018/968)
Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) določa posebna varstvena območja (območja Nature 2000) in varstvene cilje na teh območjih ter varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu Evropske unije, in druga pravila ravnanja za ohranjanje teh območij. Uredba v 7. členu določa varstvene usmeritve, med katerimi je tudi usmeritev: “… (5) Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.”
Program upravljanja območij Natura 2000 določa nekatere ukrepe za obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst na območjih Natura 2000 ter varstvene cilje za kvalifikacijske vrste in habitatne tipe, ki jih ogrožajo (invazivne) tujerodne vrste.
- Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020
- Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028
Uredba o habitatnih tipih določa poleg prednostnih habitatnih tipov za Slovenijo, tudi usmeritve za njihovo ohranjanje. Eden od pomembnih varstvenih ciljev za ohranjanje prednostnih habitatnih tipov, ki so določeni v prilogi 2, je tako tudi ohranitev za habitatni tip značilne sestave biocenoze, brez tujerodnih vrst in gensko spremenjenih organizmov.
Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah v 17. členu določa usmeritve za ohranjanje ugodnega stanja habitatov rastlinskih vrst, in sicer med drugim, da se posegi in dejavnosti načrtujejo z namenom ohraniti habitate rastlinskih vrst v ugodnem stanju na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja specifične strukture habitata rastlinskih vrst in naravne procese ali ustrezno rabo – ohranjanje naravne sestave biocenoze, brez tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst ali podvrst in biotehnološko spremenjenih organizmov.
Uredba o pravilih pogojenosti določa izvajanje pravila pogojenosti iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko 2023–2027.
Uredba o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami
Pravilnik o izvedbi presoje tveganja za naravo in o pridobitvi pooblastila
Pravilnik o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)
Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia
Zakon o sladkovodnem ribištvu (ZSRib)
Uredba o ribjih vrstah, ki so predmet ribolova v celinskih vodah
Pravilnik o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah
Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1)
Strategije in nacionalni programi
Nacionalni program varstva okolja do 2030
Vpliv tujerodnih vrst in rabe genskih virov na ohranjanje biotske raznovrstnosti:
- V Sloveniji je zabeleženih več kot 900 tujerodnih vrst živali, rastlin in gliv, od tega okoli 30 rastlinskih in 30 živalskih vrst invazivnih in vplivajo na biotsko raznovrstnost.
- V Sloveniji nimamo vzpostavljenega sistema varstva pred invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki bi v skladu z mednarodnimi obveznostmi in za izvajanje uredbe EU, ki ureja preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja ITV, deloval preventivno, hkrati pa zagotavljal tudi zgodnje odkrivanje in hitro odstranitev novih ter obvladovanje močno razširjenih ITV.
Cilji na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot:
- Cilj na področju biotske raznovrstnosti: preprečevanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst oziroma obvladovanje njihovega vnosa in širjenja.
Usmeritve in ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot:
Upravne, strokovne in nadzorne organe bo treba okrepiti za izvajanje nalog, zlasti na novih področjih, kot sta na primer dostop do genskih virov in njihova raba ter invazivne tujerodne vrste.
Konvencije
Alpska konvencija, 17. Člen Prepoved naseljevanja določa: Pogodbenice zagotavljajo, da prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ne bodo naseljevale na tista območja, na katerih se v do zdaj znani preteklosti niso naravno pojavljale. Mogoče je predvideti izjeme, če je tako naseljevanje potrebno za določene rabe in ne bo negativno učinkovalo na naravo in krajino.
