Skladno z Uredbo (EU) 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih, za vrste uvrščene na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vrst invazivk, ki zadevajo Unijo, ni dovoljeno namerno: vnašati v Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.

Uredba (EU) 1143/2014 temelji na treh nivojih preprečevanja in obvladovanja vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, in sicer: preprečevanju vnosa in širjenja; zgodnjem odkrivanju in hitri odstranitvi ter obvladovanju močno razširjenih vrst.

Preprečevanju vnosa in širjenja

Najučinkovitejše je preprečevanje vnosa in širjenja invazivk. Velik vrst je v Unijo vnesen nenamerno. Obvladovanje poti nenamernega vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst je tako med najpomembnejšimi orodji za preprečitev in obvladovanje njihovega vnosa ali širjenja.

Na podlagi 13. člena Uredbe (EU) 1143/2014 je Republika Slovenija je pripravila analizo najpomembnejših prednostnih poti vnosa in širjenj za Slovenijo in dokument Določitev prednostnih poti nenamernega vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo.
Najpomembnejše prednostne poti vnosa za Slovenijo, ki jih je potrebno prioritetno naslavljati so: spontano širjenje; za okrasne namene, ki niso vrtnarstvo; hišne živali/akvarijske vrste/terarijske vrste. Za njihovo obvladovanje je pripravljen Akcijski načrt akcijski načrt za obravnavanje prednostnih poti vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo (2022 – 2027).

Zgodnje odkrivanje in hitra odzivanje – sistem ZOHO

Države članice EU morajo skladno s 14. členom Uredbe (EU) 1143/2014 za invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo, vzpostaviti sistem nadzora, oziroma jih vključiti v že obstoječi sistem. V sistem ZOHO so vključene vrste, ki v Sloveniji še niso prisotne ali pa se pojavljajo lokalno. Naloga Zavoda RS za varstvo narave je, da za vrste vključene v sistem pripravi Načrt hitrega odzivanja na zgodnje odkritje invazivne tujerodne vrste, ki zadeva unijo, v Sloveniji.

V primeru zgodnjega odkritja invazivne tujerodne vrste, ki zadeva Unijo, mora država članica o tem brez odlašanja obvestiti Evropsko komisijo in najkasneje v treh mesecih po priglasitvi pričeti z izvedbo ukrepov za trajno odstranitev tujerodne vrste iz narave. Če trajna odstranitev ni več mogoča, mora država članica izvajati trajne ukrepe za obvladovanje invazivne tujerodne vrste.

Obvladovanje močno razširjenih vrst

Uredba (EU) št. 1143/2014 v 19. členu državam članicam nalaga, da v 18 mesecih po uvrstitvi invazivne tujerodne vrste na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, uvedejo ukrepe za obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst:

• Države članice v 18 mesecih po uvrstitvi invazivne tujerodne vrste na seznam Unije uvedejo učinkovite ukrepe za obvladovanje tistih invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, za katere so ugotovile, da so močno razširjene na njihovem ozemlju, tako da čim bolj zmanjšajo njihove vplive na biotsko raznovrstnost, povezane ekosistemske storitve ter, če je ustrezno, človekovo zdravje ali gospodarstvo. Ti ukrepi za obvladovanje morajo biti sorazmerni z vplivi na okolje in primerni glede na posebne razmere v državah članicah, utemeljeni z analizo stroškov in koristi ter zajemajo tudi ukrepe za obnovo iz člena 20, kolikor so ti izvedljivi. Na podlagi ocene tveganja in stroškovne učinkovitosti se določi njihov prednostni vrstni red.

• Ukrepi za obvladovanje vključujejo smrtonosne ali nesmrtonosne fizične, kemične ali biološke ukrepe, ki so namenjeni odstranitvi invazivne tujerodne vrste, nadzoru nad njeno populacijo ali preprečevanju njenega širjenja. Po potrebi so med ukrepi za obvladovanje posegi v sprejemni ekosistem, namenjeni povečanju njegove odpornosti proti sedanjim in prihodnjim invazijam. V okviru ukrepov obvladovanja, namenjenih odstranitvi invazivne tujerodne vrste, nadzoru nad njeno populacijo ali preprečevanju njenega širjenja, se lahko začasno dovoli uporabo že naseljene invazivne tujerodne vrste v komercialne namene, če je to natančno utemeljeno in je uveden ustrezen nadzor, tako da se prepreči nadaljnje širjenje.

• Države članice pri izvajanju ukrepov za obvladovanje in izbiri metod, ki se uporabijo, upoštevajo človekovo zdravje in okolje, zlasti vrste, ki jim ukrepi niso namenjeni, in njihove habitate, kadar se ukrepi uporabljajo za živali, pa zagotovijo, da jim je prihranjena bolečina, stiska ali trpljenje, ki se jim da izogniti, ne da bi navedeno zmanjšalo učinkovitost ukrepov za obvladovanje.

• Sistem nadzora iz člena 14 se zasnuje in uporablja za spremljanje, kako učinkovito ukrepi za odstranitev, nadzor nad populacijo ali preprečevanje širjenja zmanjšujejo vplive na biotsko raznovrstnost in povezane ekosistemske storitve ter, če je ustrezno, na človekovo zdravje ali gospodarstvo. Med spremljanjem se po potrebi ocenijo tudi vplivi na vrste, ki jim ukrepi niso namenjeni.

• Če obstaja znatna nevarnost, da se bo invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo, razširila v drugo državo članico, države članice, v katerih je ta vrsta navzoča, nemudoma uradno obvesti druge države članice in Komisijo. Zadevne države članice po potrebi uvedejo ukrepe za obvladovanje, o katerih se skupaj dogovorijo. Če bi se lahko invazivna tujerodna vrsta razširila tudi v tretje države, si prizadeta država članica prizadeva obvestiti zadevne tretje države.

Naloga Zavoda RS za varstvo narave je, da za vrste vključene v sistem pripravi Strokovne podlage za obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst za posamezno vrsto.