Odstranjevanje invazivk
V primeru, da je invazivna tujerodna vrsta prisotna le na majhnem območju, jo lahko poskusimo popolnoma odstraniti iz narave. Način odstranjevanja moramo izbrati glede na značilnosti vrste. Za uspešnost je ukrepe odstranjevanja običajno je treba izvajati skozi daljše časovno obdobje, nato pa še nekaj let spremljati območje, če se je vrsta ponovno pojavila. Kadar širjenja ne uspemo preprečiti v zgodnjih fazah naselitve, se vrsta navadno tako razširi, da popolna odstranitev iz narave ni več mogoča. Takrat izvajamo nadzor vrste in njeno omejevanje, kar pomeni, da vrsto z enakimi metodami aktivno odstranjujemo iz okolja, s čimer sicer ne bomo vrste uspeli v celoti odstraniti, bomo pa omejili njeno širjenje in zmanjšali njene negativne vplive. Ukrepi nadzora so tako trajni, kar seveda pomeni tudi stalne stroške.
Načini zatiranja se delijo v tri skupine:
- Mehanično odstranjevanje: odstranitev živali iz narave s pobiranjem osebkov ali lovom ter odstranjevanje rastlin s puljenjem, žaganjem, košnjo ali pašo. Ukrepi se lahko dopolnjujejo z drugimi metodami zatiranja.
- Kemično zatiranje: uporaba pesticidov za zatiranje plevelov (herbicidi), žuželk (insekticidi) in gliv (fungicidi) ter nastavljanje strupenih pasti za vretenčarje. Raba pesticidov je strogo nadzorovana, saj predstavlja potencialno nevarnost za okolje in za zdravje ljudi. V Sloveniji rabo pesticidov ureja Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih.
- Biotično varstvo: organizme odstranimo z živimi organizmi, ki so njihovi naravni plenilci ali paraziti. Ti ukrepi so precej tvegani, ker še ne poznamo vplivov nove vrste, ki lahko povzroči še dodatno škodo. Področje biotičnega varstva v Sloveniji ureja Pravilnik o biotičnem varstvu rastlin. Za Uvoz in premeščanje določenih škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene je treba je pridobiti dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
