Številne načine preko katerih vrste, s pomočjo človeške aktivnosti, potujejo iz ene lokacije na drugo novo lokacijo imenujemo poti vnosa. Ločimo več kategorij poti vnosa, v grobem pa jih lahko delimo na nenamerne in namerne.

Med namerne poti vnosa spada kategorija izpustitev v naravo. V to kategorijo spadajo primeri biotičnega varstva, lovstva, ribiške dejavnosti, izpustitve v naravo zardi ohranjanja ali uporabljanja, obvladovanje erozije ali izboljšanje stanja v naravi. Med nenamerne poti vnosa pa štejemo kategorije: pobeg iz zaprtega prostora, onesnaževalo pri transportu, slepi potnik pri transportu, koridor in spontano širjenje.

Pri razlagi posameznih (pod)kategorij so nam v pomoč Smernice za interpretacijo CBD kategorij poti za vnos invazivnih tujerodnih vrst.

Konvencija o biološki raznovrstnosti (ang. kratica CBD) nenamerne kategorije poti vnosa invazivnih tujerodnih vrst podrobneje deli v podkategorije, na način, kot je predstavljeno spodaj:

Prioritetne poti vnosa

Večina invazivk je s pomočjo človeka vnesenih nenamerno, zato je naslavljanje teh poti vnosa eno najpomembnejših in najučinkovitejših orodij za preprečitev in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. dodaj povezavo na podstran »Obvladovanje vnosa in širjenja« V ta namen je bil oblikovan tudi Akcijski načrt, ki naslavlja tri, za Slovenijo prepoznane, prioritetne podkategorije poti nenamernega vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. dodaj povezavo do datoteke »Akcijski načrt«

Tri za Slovenijo prepoznane prioritetne (podkategorije) poti vnosa so:

• Naravna razpršitev invazivnih tujerodnih vrst, ki so bile vnesene prek drugih kategorij poti vnosa, čez meje

V to podkategorijo spadajo vrste, ki se širijo v nove regije z naravno razpršitvijo, torej spontano, brez udeleženosti človeka. Širijo se iz regij, v katerih so tujerodne, in so vanje prišle po eni izmed drugih poti vnosa.

Vrste so tujerodne takrat, ko so bile na območje, ki ni njihovo naravno območje razširjenosti, vnesene. Poti vnosa so izpustitev v naravo, pobeg iz zaprtega prostora, transport – onesnaževalo, transport – slepi potnik, koridor. Ko so tujerodne vrste vnesene v regijo, se lahko nadalje samostojno razširjajo v sosednje regije, kar opisuje ta pot vnosa. Čeprav se te vrste zdaj spontano in popolnoma samostojno razširjajo, so bile na območje, od koder se širijo, vnesene s pomočjo človekove aktivnosti, zaradi katere so vrste uspele premagati geografsko ali biološko bariero.

V to (pod)kategorijo so vključene tudi vrste, ki so v regijo prišle kot onesnaževalo z migratornimi vrstami, npr. pticami, ribami in kopitarji. Te vrste se selijo brez pomoči človeka, delujejo pa kot vektor prenosa tujerodnih vrst. Transportirajo se v novo okolje na primer preko blata v tačkah oz. stopalih, lahko se skrivajo v perju ali pa v prebavilih migratorne vrste.

• Za okrasne namene, ki niso vrtnarstvo

Ta podkategorija poti vnosa spada v kategorijo. V to podkategorijo spadajo pobegi rastlin iz zaprtih ali kontroliranih okolij, v katera so bile vnesene zaradi okrasnih razlogov. Sem spadajo vrste s posebnimi strukturnimi in barvnimi lastnostmi, zaradi katerih so primerne za urejanje krajine. Trgovina v različnih oblikah je pripeljala do gibanja teh vrst po celem svetu z namenom izboljšanja videza občinskih površin ter privatnih parkov in vrtov. V to podkategorijo še posebej spadajo vrste, ki jih imajo ljubiteljski zbiratelji v svojih zbirkah ter vrste, ki se uporabljajo v krajinski arhitekturi za okrasne namene. Te vrste lahko po naključju pobegnejo v (pol)naravno okolje.

Komercialno vrtnarstvo, v katerem se rastline gojijo v drevesnicah ali rastlinjakih, ne spada v to podkategorijo. Prav tako ne spadajo sem okrasne akvarijske vrste, ki so uvrščene v svojo podkategorijo.

• Hišne živali/akvarijske vrste/terarijske vrste (vključno z živo hrano za take vrste)

V to podkategorijo Hišne živali/akvarijske vrste/terarijske vrste uvrščamo pobege vrst iz zaprtega ali omejenega okolja, kjer so jih zadrževali zbiralci ali ljubitelji za rekreacijo, družbo, razvedrilo in/ali prodajo. Ta podkategorija spada v kategorijo Pobeg iz zaprtega prostora, pri čemer gre za nenameren pobeg vrst, ki so bile v neko območje namerno vnesene za zadrževanje v zaprtem ali kontroliranem okolju (IUCN, 2017).

Pri tej poti vnosa obravnavamo:

• hišne, akvarijske in terarijske živalske vrste, ki jih posedujejo zbiratelji ter ljubitelji (različne skupine živali, ne samo tipične vretenčarske vrste hišnih ljubljenčkov),
• živalske vrste, ki jih zasebni zbiralci in ljubitelji posedujejo in vzrejajo za prodajo drugim zbirateljem in ljubiteljem,
• živalske vrste, ki služijo kot živa hrana za hišne ljubljenčke, npr. mokarji, kobilice in sadne mušice,
• akvarijske in terarijske rastline in drugi organizmi (alge, glive itd.), ki se uporabljajo v akvaristiki in teraristiki.

Že stoletja zbiralci zbirajo tujerodne in eksotične vrste za hobi, družbo ali medsebojne izmenjave. Ker pa so pobegi iz omejenega okolja neizogibni, lahko vrste, ki imajo potencial, da preživijo in se ustalijo, postanejo invazivne. Z razvojem interneta so se možnosti nakupa in izmenjav organizmov precej poenostavile. Sočasno s tem se je povečala trgovina z živalmi za hišne ljubljenčke in z akvarijskimi vrstami za domače akvarije. Tako se je v zadnjih desetletjih pomembnost te poti vnosa tujerodnih vrst povečala (IUCN, 2017).

V to podkategorijo so vključeni različni pobegi in izpustitve, te lahko pobegnejo same ali pa jim pobeg olajša lastnik (prirejeno po IUCN, 2017):

• naključni pobegi hišnih živali;
• pobegi, ki se zgodijo zaradi namestitve živali v neustrezne zaprte prostore, ki dovoljujejo njihov pobeg;
• namerni in neodgovorni izpusti lastnikov, ki ne želijo več skrbeti za svoje hišne živali (nameren izpust neželenih vodnih tujerodnih vrst se pogosto zgodi pri tistih vrstah, ki dosežejo velike dimenzije (v Sloveniji npr. rdečevratka);
• nepoznavanje ali neodgovorno odmetavanje in odstranjevanje odpadkov iz akvarijev preko vodovodnih, kanalizacijskih in filtracijskih sistemov v reke, jezera in morje;
• izpusti organizmov, ki se zgodijo pri nepravilnem ali neodgovornem čiščenju akvarijev in terarijev;
• izpusti živali, ki jih izvajajo nekateri aktivisti za dobrobit živali;
• izpusti ali uporaba živali, ki so namenjene za hrano drugim živalim, v odprte sisteme.