Trnavec
Orconectes limosus
Trnavec. Avtor: Zavod Symbiosis.
opis
Sladkovodni rak deseteronožec. Telo odraslega raka meri do 12 cm, je svetlo rjave, temno rjave ali olivno zelene barve. Na zgornji strani trebušnih segmentov in na njihovih stranskih izrastkih so rdečerjave proge. Na straneh sprednjega dela koša (na “licih”) so številni trni (od tod slovensko ime vrste), preostali del koša je razmeroma gladek. Koš trupa se na hrbtu ne stika. Na konicah klešč je oranžna, nato pa črna proga
izvor
Severozahodni del ZDA.
poti vnosa
Trnavec je bil naseljen v Evropo že leta 1890, in sicer kot nova vrsta raka, ki bi nadomestila zaradi račje kuge poginule domorodne rake. Od tam so se spontano in z novimi vnosi razširili po vsej Evropi.
habitat
Naseljujejo počasi tekoče reke, ribnike in jezera. Sposobni so prilagajanja na različne življenjske razmere in lahko preživijo tudi v onesnaženih in močno evtrofnih vodah.
status
Leta 2004 je bil zabeležen na Hrvaškem, kamor se je razširil z Madžarske po reki Donavi in se je nato širil gorvodno v smeri proti Sloveniji. Leta 2015 je bil odkrit v gramoznici ob Dravi, kmalu pa tudi v sami reki.
vplivi
Trnavec se v primernih pogojih zelo hitro širi po vodotokih. Raziskave iz tujine kažejo, da vrsta izrinja domorodne vrste rakov s tekmovanjem za življenjski prostor in hrano. Z objedanjem vodnega rastlinja tudi spreminjajo življenjski prostor za ribe in različne nevretenčarje. Trnavci so tudi prenašalci glivi podobne bolezni račje kuge, ki je za domorodne vrste rakov praviloma smrtna.
ukrepi
Prepovedano gojiti oziroma prodajati!
Vrsta je na seznamu po Uredbi 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Evropsko unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.
Zakonodaja
