Sibirski burunduk
Tamias sibiricus
Sibirski burunduk. Avtor: Yves Adams, Vilda Photography
opis
Majhna vrsta veverice. Telo skupaj z repom meri 18–25 cm. Kožuh je na hrbtni strani peščene do rdečerjave barve. Na prsih in trebuhu je kožuh bel (pri podobnih vevericah iz Severne Amerike je vsaj rahlo rdečkaste barve). Od drugih vrst iz skupine veveric mošnjičark ga ločimo po vzorcu prog na hrbtu. Od glave do repa poteka pet vzporednih temnih prog, med katerimi so štiri enako široke svetlejše proge. Rep je rjave barve z zabrisanimi sivimi vzdolžnimi progami. Ušesa so majhna in pokončna in brez čopkov. V ujetništvu so vzgojili tudi različne barvne oblike (bela, »cimetova«, belo-siva, črna), pri katerih moramo za določitev preveriti druge znake (velikost, oblika, odlakanost ušes).
izvor
Severna Azija (od osrednje Rusije do Kitajske, Južna Koreja, Severna Koreja, Japonska na otoku Hokaido).
poti vnosa
Vrsta se goji kot hišna žival. Populacije v naravi izvirajo iz osebkov, ki so pobegnili iz ujetništva ali so bili namerno izpuščeni v naravo.
habitat
Na območju naravne razširjenosti poseljujejo grmičaste habitate in tundro ter gozdove. Na območju, kjer je bila vrsta naseljena, živijo tudi v vrtovih in parkih.
status
Vrsta v Sloveniji še ni zabeležena.
vplivi
Vplivi na vrste niso dobro raziskani. Možen je vpliv na ptice, ki gnezdijo na tleh, vendar v Evropi ni dokazan. V Franciji so ugotovili, da imajo sibirski burunduki veliko klopov in lahko prispevajo k prenosu bakterije Borrelia burgdorferi, ki povzroča borelio, na ljudi.
ukrepi
Prepovedano gojiti oziroma prodajati!
Vrsta je na seznamu po Uredbi 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Evropsko unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.
Zakonodaja
