Brazilski rmanec
Myriophyllum aquaticum
Brazilski rmanec. Avtor: Zavod Symbiosis
opis
Vodna trajnica. Plazeče, ukoreninjeno steblo s pritlikami. Spodnji del rastline je potopljen, zgoraj pa iz vode izraščajo nadzemni deli rastline. Listi so pernato deljeni na nitaste roglje. Potopljeni listi so zeleni, narobe suličasti, nameščeni v vretencih po 5−6 (redkeje 4). Listi nad vodno gladino so podobni, le da so nekoliko zelenomodro obarvani. Brazilski rmanec je dvodomen, na območjih, kjer je rastlina naseljena, prevladujejo ženske rastline. Cvetovi se razvijejo nad vodo v zalistju dobro vidnih podpornih listov, ki so daljši kot cvetovi. Cvetovi so neznatni, štirištevni, belkaste barve. Brazilski rmanec v naravi vedno tvori izrazite nadvodne poganjke, po čemer jih lahko razlikujemo od domorodnih rmancev (vretenčasti rmanec (Myriophyllum verticillatum) in klasasti rmanec (Myriophyllum spicatum)), pri katerih je nad vodo le majhen del rastline s cvetovi. Klasasti rmanec se razlikuje tudi po tem, da ima v vretencu le po 4 liste.
Ključ za prepoznavanje reguliranih vrst vodnih rastlin (Zavod Symbiosis)
izvor
Južna Amerika, predvsem Argentina, Čile, Paragvaj, Peru, Južna Brazilija
poti vnosa
Brazilski rmanec se pogosto uporablja kot rastlina za akvarije in ribnike in je bila (ne)namerno vnesena v vodne habitate v številnih državah v Afriki, Aziji, Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji. Nato se je z vodni tokom, z ladjami in čolni razširil še na nove lokacije.
habitat
Uspeva v jezerih, mlakah, močvirjih, pa tudi polslanih habitatih. Še posebej bujno se razraste v s hranili bogatimi vodami.
status
V Sloveniji je prisoten na severovzhodnem delu Slovenije, kjer se vrsto aktivno odstranjuje.
vplivi
Brazilski rmanec v ugodnih pogojih oblikuje goste preplete, ki ovirajo odtekanje vode, ladijski promet, ribolov in rekreacijo. Goste preproge rmanca, ki se oblikujejo na površini vode, preprečujejo prodiranje svetlobe v vodo in s tem onemogočijo rast domorodnih rastlin in spreminjajo življenjske pogoje za domorodne živali in rastline.
ukrepi
Prepovedano gojiti oziroma prodajati!
Vrsta je na seznamu po Uredbi 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Evropsko unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.
Zakonodaja
