Japonska vzpenjava praprot
Lygodium japonicum
Japonska vzpenjava praprot. Avtor: Zavod Symbiosis
opis
Trajnica s črno plazečo koreniko, ki jo uvrščamo v deblo praprotnic (Pteridophyta). Stebelca izraščajo iz korenike v razmiku do 1 cm, vendar ostanejo v zemlji, vzpenjavi listi (pri praprotih jih
imenujemo mahala) pa se vzpenjajo tudi do 30 m v višino in se z listnim vretenom ovijajo okoli vertikalnih struktur. Kadar vertikalne opore ni, se lahko plazeče razraščajo o tleh. Listi so trikrat pernato deljeni. Listna ploskev lističev prvega reda je v obrisu trikotna. Listni segmenti so dolgi 3‒5 cm, trikotni do deltoidni, s kratkimi peclji, narezani v krpe. Vretena segmentov (koste) so prekrite s posameznimi dlačicami. Sporangiji so nameščeni na ozkih prstastih segmentih listov tretjega reda (CABI, 2018). Japonska vzpenjava praprot je v hladnejšem podnebju listopadna in pozimi odmre do korenin. Če temperature ne padejo pod ledišče, listi ne odpadejo. Nizke temperature ne prizadenejo spor. Te sicer v toplejših predelih nastajajo prek celega leta, v hladnejših pa od junija do oktobra (CABI, 2018).
izvor
Območje naravne razširjenosti obsega južno, jugo vzhodno in vzhodno Azijo (CABI, 2018).
poti vnosa
Tudi v Evropi vrsto gojijo kot okrasno rastlino. Na Nizozemskem so našli gametofite v substratu za bonsai rastline, ki so bile uvožene iz Kitajske (EPPO, 2019).
habitat
Na območju naravne razširjenosti uspeva v vlažnih habitatih, a predvsem na območjih z izrazitimi sušnimi obdobji. Vrsta je zelo invazivna na jugovzhodu ZDA, kjer uspeva v različnih naravnih in sekundarnih habitatih. Invazivna je v poplavnih gozdovih, močvirjih, na obrežjih rek, pa tudi v presvetljenih gozdovih. Še posebej invazivna je v nasadih bora (EPPO, 2019).
status
V Sloveniji in tudi drugje po Evropi se vrsta za zdaj ne pojavlja v naravi, je pa občasno na prodaj vsaj v Veliki Britaniji.
vplivi
Japonska vzpenjava praprot lahko gosto prerašča drevesa in rastline v podrasti in s senčenjem izriva domorodne vrste. Ker se vzpenja visoko v krošnje, vpliva tudi na drevesa. Poleg tega je na drevesih tudi veliko odmrle biomase, kar lahko spremeni dinamiko požarov, saj se ogenj zlahka razširi v krošnje. V ZDA, kjer je vrsta invazivna v plantažah bora, imajo znatne stroške z omejevanjem rastline (CABI, 2018).
ukrepi
Prepovedano gojiti oziroma prodajati!
Vrsta je na seznamu po Uredbi 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Evropsko unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.
Zakonodaja
