Volovska žaba
Lithobates (Rana) catesbeianus
Volovska žaba. Avtor: Zavod Symbiosis.
opis
Velika vrsta zelene žabe, skupna dolžina telesa doseže do 20 cm (najmanj tretjino večja od domorodnih vrst žab). Telo je zelenorjave barve. Po sredini hrbta nimajo nikoli svetle proge. Prav tako na hrbtu nimajo hrbtnih žlez, ki so značilne za vse domorodne zelene žabe. Samci imajo zelo velik bobnič, ki je dvakrat večji kot oko (pri domorodnih vrstah je manjši kot oko). Mladostni osebki se, kadar jih preplašimo in skočijo v vodo, oglasijo z značilnim klicem “eeep”. Odrasli samci se oglašajo z glasnim, globokimi zaporednimi klici “rum, rum, jug-o-rum”. Paglavci volovske žabe so zelo veliki, dolgi do 15 cm. Telo je rumenorjave barve z drobnimi temnimi pikami, ki so enakomerno razporejene po zgornji polovici telesa in po hrbtnemu delu repnega grebena. Paglavci prezimijo prvo zimo in se preobrazijo v naslednjem letu. Paglavci domorodnih vrst so manjši in le izjemoma dosežejo velikost 10 cm. Telo je olivno zelene barve s svetlimi pikami po telesu in le posamičnimi temnimi pikami na repnem delu.
izvor
Vzhodni del Severne Amerike, od Kanade do vzhodne obale Mehike.
poti vnosa
Volovska žaba je ena od vrst, ki so jo najbolj množično preseljevali po vsem svetu. Marsikje so volovkse žabe gojili za prehrano, a so živali pobegnile iz farm. Ponekod so jih za prehrambne namene celo namerno naselili v naravo. Predvsem v Evropi in ZDA so vrsto prodajali tudi za popestritev ribnikov, čeprav je njihov pobeg iz njih praktično nemogoče preprečiti.
habitat
Naseljujejo raznolike plitve sladkovodne habitate, v katerih se voda vsaj v poletnih mesecih dobro ogreje. Poleg jezer, ribnikov in kanalov, naseljujejo tudi močvirja. Za uspešno razmnoževanje potrebujejo stalno vodo, ker razvoj paglavcev do preobrazbe poteka od 12-48 mesecev.
status
Do danes je v Sloveniji bil ujet en samec. Drugih podatkov za pojav v naravi za Slovenijo ni.
vplivi
Volovske žabe se hitro razmnožujejo, tekmujejo za hrano in prostor ter plenijo druge živali. Zmanjšujejo populacijo domorodnih dvoživk in širijo nevarne bolezni, ki lahko povzročijo veliko smrtnost ali lokalno izumrtje drugih vrst.
ukrepi
Prepovedano gojiti oziroma prodajati!
Vrsta je na seznamu po Uredbi 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Evropsko unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.
Zakonodaja
