Enoletni hmelj
Humulus scandens
Plod enoletnega hmelja. Avtor: Leslie J. Mehrhoff, CC BY
opis
Dvodomna vzpenjavka, ki se vzpenja nasprotno od urnega kazalca (levosučno). Običajno je enoletna rastlina, v ugodnih razmerah tudi dvoletna. Listi so pet- do devetkrpi. Listi so v obrisu okrogli, posamezne krpe pa eliptične. Stebla, listi in prilisti so gosto prekriti z dlačicami, ki so še bolj izrazite na spodnji strani listov. Cvetovi so zeleni, združeni v pokončna socvetja. Soplodje je dolgo do 4 cm, viseče, jajčasto do podolgovato in nekoliko spominja na storž. Krovni listi in lističi ploda so štrleči. Sprva je soplodje zeleno, ob zrelosti rjavo. V Evropi cveti od julija do septembra (Kus Veenvliet et al., 2019). Med domorodnimi vrstami je najbolj podoben navadni hmelj (Humulus lupulus), ki ima tri do pet-krpe liste, krovni listi in lističi soplodja se strehasto prekrivajo. Rastlina je desnosučna. Podobno obliko lista ima tudi peterolistna vinika (Parthenocissus quinquefolia), vendar imajo lističi krake peclje, plodovi pa so temnomodre jagode (Kus Veenvliet et al., 2019).
izvor
Vrsta je domorodna v vzhodni Aziji (večji del Kitajske) (Kus Veenvliet et al., 2019).
poti vnosa
V Evropo je bil prinesen kot okrasna rastlina. Vrsta sicer ni bila pogosto naprodaj v vrtnih centrih (v Sloveniji je nismo nikoli opazili), vendar različni evropski spletni trgovci še oglašujejo prodajo semen.
habitat
Uspeva na brežinah vodotokov, še posebej na neutrjenih, neporaslih površinah, ki nastanejo ob visokih vodah (EPPO, 2019).
status
V Neobioti Slovenije (Jogan et al., 2012) je zabeležena najdba vrste iz leta 1950 z virom Petkovšek, 1953. Od drugih podatkov o vrsti zasledimo le še omembo enoletnega hmelja pod sinonimom Humulus japonicus v sklopu popisov botaničnih združb ob rekah Reka in Vipava, vendar ni jasno, na katero lokacijo se nanaša podatek (Dakskobler, 2016). V sosednjih državah je vrsta precej razširjena na Madžarskem, ob rekah Raab in Donavi, ter v Italiji (Balogh & Dancza, 2008).
vplivi
Enoletni hmelj lahko tvori goste sestoje, prekrije in postopoma izrine domorodne vrste, še posebej v vlažnih habitatih. Vzpenja se lahko po drevesih in okoliškem rastlinju, lahko pa je celo dominantna rastlina v podrasti ter lahko povzroči odmiranje mladih dreves. Na območju naravne razširjenosti ga obravnavajo kot alergeno rastlino z bistvenimi vplivi na zdravje ljudi (EPPO, 2019).
ukrepi
Prepovedano gojiti oziroma prodajati!
Vrsta je na seznamu po Uredbi 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Evropsko unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.
Zakonodaja
