Orjaški dežen

Heracleum mantegazzianum

List orjaškega dežena. Avtor: arhiv ZRSVN.

opis

Dva do tri metre velika rastlina. Listi veliki do 300 cm, dvakrat pernato deljeni z globokimi zarezami, listni rob izrazito nazobčan z belimi zobci. Steblo je široko 2-5 cm, v spodnjem delu lahko več kot 10 cm, zelene barve z drobnimi škrlatnimi pikami, ki se v spodnjem delu zlivajo v lise, na steblu so toge dlačice. Kobuli so konveksni, osrednji kobul v premeru širok tudi do 80 cm, z do 100 žarkov, dolgih 10 – 40 cm, ima lahko do 8 stranskih kobulov, ki segajo višje kot osrednji. Cvetovi so beli, redko roza, cvetovi na robu kobula imajo večje venčne liste, zunanji lahko merijo do 12 mm in imajo globoko zarezo. Plodovi so eliptične oblike, dolgi 6–18 mm in široki 4–10 mm. Zreli plodovi so gladki, brez dlačic. Na površini je 3–5 oljnih kanalov, ki segajo približno do polovice ploda in se v spodnjem delu širijo.

izvor

Orjaški dežen je domoroden na območju Kavkaza ter v zahodni Gruziji. 

poti vnosa

Kot okrasna rastlina. 

habitat

Na območju naravne razširjenosti uspeva v goratih predelih. Na območju naselitve ni vezan na gorsko območje, najpogosteje naseljuje odprte površine vzdolž cest, železnic in vodotokov, ustali se lahko na gozdnih robovih. 

status

Orjaški dežen je bil v Sloveniji redko gojen kot okrasna rastlina in se je ponekod razširil tudi zunaj meja vrtov. V zadnjih letih so potekale aktivnosti za izkoreninjenje na številnih lokacijah. 

vplivi

Rastlina vsebuje strupen rastlinski sok. Na koži (pri ljudeh in nekaterih domačih živalih), rastlinski sok poruši DNA v celicah kože, ki postane preobčutljiva na sonce. Zato že ob kratkotrajni izpostavljenosti soncu priddhudih opeklin kože z bolečimi mehurji. Tujerodni deženi lahko tvorijo tudi razmeroma goste sestoje, kjer z velikimi listi zasenčijo spodnje plasti in onemogočajo rast domorodnim vrstam. 

ukrepi

Izkopavanje in izkoreninjanje vrste in kompostiranje pred tvorbo semen.

Prepovedano gojiti oziroma prodajati!

Vrsta je na seznamu po Uredbi 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Evropsko unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.

viri

Pyšek P., Cock M.J.W., Nentwig W. & Ravn H.P. (eds.) (2007): Ecology and management of Giant hogweed (Heracleum mantegazzianum). CABI Q-bank, comprehensive databases on quarantine plant pests and diseases. Ni letnice. Heracleum persicum. Pridobljeno od: http://www.q-bank.eu/Plants/BioloMICS.aspx?Table=Plants%20- %20Species&Rec=984&Fields=All Nielsen, C., Ravn, H. P., Nentwig, W., & Wade, M. (2005). The Giant Hogweed Best Practice Manual Guidelines for the management and control of an invasive weed in Europe. Hoersholm: Forest & Landscape Denmark.