Severna kačjeglavka
Channa argus
Severna kačjeglavka. Avtor: Brian Gratwicke, WikiMedia.
opis
Je torpedasto oblikovana in podolgovata riba z eno dolgo hrbtno in analno plavutjo. V dolžino lahko zraste do 85 cm. Ima majhno glavo, ki spominja na kačo. Usta so velika z ostrimi zobmi. Imajo svetlo telo s temnejšimi lisami nepravilnih oblik ob strani telesa, kar je dober prepoznavni znak vrste. Lahko spremeni tudi barvo in zakrije lise, da se zlije z okolico. Obarvanost mladic je praktično enaka kot pri odraslih, kar je značilnost, netipična za številne vrste kačjeglavk. Ob poplavi se lahko premikajo tudi med vodnimi telesi.
izvor
Rusija, Kitajska, Koreja.
poti vnosa
Vrsta se je razširila po svetu kot akvarijska ali terarijska vrsta, uporabljali so jo kot vabo za lov na druge vrste ter hrano. Ponekod je pobegnila iz zaprtih prostorov ribogojnic ali pa so jo namenoma izpustili v naravo za popestritev lokalne biotske pestrosti.
habitat
Živi v rekah, jezerih, zajezitvah. Preferenčno izbira plitka območja z muljastimi tlemi in rastlinjem ter prenese temperaturni razpon 0 do 30 °C, prav tako preživi pod ledom. Odporna je na širok spekter okoljskih dejavnikov kar omogoča hitro rast populacije in širjenje vrste. Do štiri dneve lahko preživi tudi na kopnem in diha atmosferski kisik.
status
Za Slovenijo še nimamo podatkov o pojavu vrste v naravi.
vplivi
Je predstorska vrsta, ki se prehranjuje z drugimi vrstami rib in lahko bistveno zmanjša populacije domorodnih vrst rib. Z drugimi vrstami tekmuje za življenjski prostor in hrano, prenaša lahko različne bolezni ali parazite.
ukrepi
Prepovedano gojiti oziroma prodajati!
Vrsta je na seznamu po Uredbi 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Evropsko unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.
Zakonodaja
