Velika korinda
Cardiospermum grandiflorum

Velika korinda. Avtor: Ruth Ripley, CC BY-NC
opis
Trajnica in vzpenjavka iz družine sapindovk (Sapindaceae), ki se lahko ob drevesih vzpenja tudi do 8 m visoko. Steblo je vzdolžno žlebasto, pokrito z rumenkastimi do rdečkastimi togimi dlačicami, ki so še posebej izrazite na mladih poganjkih. Listi so premenjalno razvrščeni in dvakrat deljeni, najprej na tri lističe, ki so ponovno deljeni na tri lističe. Lističi imajo narezan listni rob in rahlo dlakavo spodnjo stran. Zgornji listič je običajno bistveno večji od stranskih dveh. V zalistju so pogosto prisotne vitice. Cvetovi so majhni, združeni v socvetja na koncu daljših cvetnih pecljev, ki imajo pri dnu prav tako dve krajši vitici. Cvet je sestavljen iz štirih belih venčnih listov in štirih čašnih listov, od katerih je zunanji par manjši (2 mm dolžine), notranji par pa precej večji (8‒9 mm dolžine). Rastline lahko cvetijo prek celega leta, najbolj bujno pa od poletja do zime. Najopaznejši so plodovi ‒ velike, mehurjaste kapsule (45‒65 mm dolge in 30‒45 mm široke), s koničastim dnom. Kapsula je razdeljena na tri segmente, v vsakem je eno trdno črno seme. Plodovi so sprva zeleni, ob zrelosti svetlo rjavi. Semena so okrogla, trdna, črna in razmeroma velika (6‒7 mm). Rastline se razširjajo predvsem s semeni, ki jih raznašata veter in voda (Weeds of Australia). Velika korinda je zelo podobna mali korindi (Cardiospermum halicacabum), ki je občasno naprodaj v Sloveniji kot zdravilna rastlina. Velika korinda ima liste dolge 6‒16 cm. Mlada stebla so gosto dlakava. Cvetovi merijo 6‒11 mm, mehurjaste kapsule pa 45‒65 mm. Mala korinda ima nekoliko manjše liste, ki merijo 4‒12 cm. Steblo ima drobne dlačice ali je povsem golo. Cvetovi merijo 3‒4 mm, mehurjasti plodovi pa 10‒30 mm (Weeds of Australia). Od domorodnih vrst ima mehurjast plod kloček (Staphylea pinnata), vendar je to grm. Listi so enkrat pernato deljeni na pet do sedem lističev, ki imajo nazobčan rob. Cvetovi so beli, veliko manjši in petštevni.
izvor
Južna Amerika.
poti vnosa
Kot okrasna rastlina. Pogosto se širi s semeni, ki jih prenaša voda.
habitat
Velika korinda je vezana na območja s tropskim, subtropskim in zmerno toplim podnebjem. Pogosto uspeva ob potokih in rekah, lahko tudi v gozdovih in na gozdnih robovih, ob cestah ter na ruderalnih površinah. Na območjih, kjer je bila naseljena, je invazivna v obrečnih habitatih ter ob gozdnih robovih, pa tudi na bolj kamnitih ruderalnih tleh (EPPO, 2017).
status
V Sloveniji še ni bila zabeležena.
vplivi
Velika korinda lahko v ugodnih pogojih gosto preraste obrežno drevje in lahko povzroči sušenje posameznih dreves (Invasive Species Specialist Group, 2008).
ukrepi
Prepovedano gojiti oziroma prodajati!
Vrsta je na seznamu po Uredbi 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Evropsko unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.
Zakonodaja


