Pižmovka
Ondatra zibethicus
Pižmovka. Avtor: Cephas, CC BY-SA 3.0
opis
Velik obvodni glodavec, približno velikosti morskega prašička. Telo meri 25–35 cm, rep pa 20– 25 cm. Kožuh je rdečerjav ali temnorjav, po trebuhu in licih nekoliko svetlejši. Dlake okoli nosu in brki so obarvani temno, nohti so beli. Rep je stransko sploščen in se pri plavanju premika levo-desno. Na kopnem je hrbet izbočen in spominjajo na voluharja. Med plavanjem je nad gladino poleg glave tudi del hrbta.
izvor
Severna Amerika.
poti vnosa
Pobeg ali izpust iz farm, kjer so jih v preteklosti gojili za krzno.
habitat
Obvodni in vodni habitati. Poseljujejo območja počasi tekočih rek, jezer in mokrišč, kjer v brežine kopljejo rove.
status
Prve najdbe v naravi v Sloveniji so iz leta 1937 (Lovsko informacijski sistem Lisjak). Pižmovka se je sprva razširila in naselila območja številnih rek in mokrišč, po letu 2000 pa je začelo število iz za zdaj neznanega vzroka upadati. Ker so trenutno populacije majhne, od leta 2005 ni posebnih ukrepov za njihov nadzor (Zavod za gozdove Slovenija, Območja enota Brežice, 2018).
vplivi
S kopanjem rovov v brežine vodotokov pižmovke povečujejo erozijo in s tem povzročajo ekonomsko škodo na kmetijskih območjih (Gaaf et al., 2007). Večinoma se prehranjujejo z rastlinsko hrano, del prehrane pa so tudi sladkovodne školjke, katerih številčnost se lahko zaradi plenjenja precej zmanjša (Skyrienė & Paulauskas, 2012).
ukrepi
Prepovedano gojiti oziroma prodajati!
Vrsta je na seznamu po Uredbi 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Evropsko unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.
Zakonodaja
