Nilska gos
Alopochen aegyptiacus
Nilska gos. Avtor: Zavod Symbiosis.
opis
Srednje velika vodna ptica, večja od mlakarice, z nekoliko gosjim videzom, dolgim vratom in dolgimi nogami. Telo meri 65–75 cm, ptica pa tehta približno 2,5 kg. Spola sta podobna, le da so samci nekoliko večji od samice. Telo je pretežno sivorjavo, po hrbtu temneje rjavo ali rdečerjavo. Okoli očesa je izrazit rdečerjav kolobar, na spodnjem delu vratu pa še ožji rdečerjav kolobar. Kljun in noge so rožnate barve. V letu se razkrije kontrastna obarvanost peres, saj so letalna peresa črna, sekundarni krovci pa beli. Večina teh znakov je odsotna pri mladostnih osebkih. Prvoletni osebki imajo rjavkasto glavo, okoli oči nimajo obarvanega kolobarja, nimajo proge na vratu, kljun pa je siv. Mladiči so po obarvanosti zelo podobni mlakaricam, a so bolj sivkasti, mlakarice pa bolj rumenkaste.
Še posebej v letu je podobna v Evropi domorodni rjasti kozarki (Tadorna ferruginea), saj ima prav tako črna letalna peresa in bele krovce. A telo rjaste kozarke je bolj oranžnorjavo, glava je svetlejša, kolobar okoli oči pa temen. Kljun in noge so sive. Samec in samica rjaste kozarke se razlikujeta po obarvanosti. Samec ima okoli vratu temno progo, samice pa so brez. Med nilsko gosjo in rjasto kozarko občasno prihaja do križanja.
izvor
Afrika, južno od Sahare.
poti vnosa
Pobeg ali izpust iz ujetništva.
habitat
Parki, reke in mokrišča. V času gnezditve potrebujejo kombinacijo stoječe ali počasi tekoče vode ter travišč z nizkim rastlinjem. Zunaj obdobja gnezdenja se lahko zadržujejo tudi na travnikih, ki so precej oddaljeni od vodnih površin.
status
V Sloveniji je bila prvič zabeležena leta 2005 (Bordjan & Šinigoj, 2011), od takrat beležimo le občasne, naključne najdbe (Avibase, 19. 3. 2020).
vplivi
Številni viri navajajo, da so nilske gosi v gnezditvenem obdobju agresivne in teritorialne. Vendar pa to večinoma izhaja iz izkušenj s pticami iz ujetništva, dokazov za agresivno vedenje v naravi živečih ptic pa je malo (npr. zasedanje gnezd ujed ali štorkelj). Mestoma lahko povzročajo ekonomsko škodo zaradi objedanja ozimnega žita ali trave na gojenih travnikih (Gyimesi & Lensink, 2012).
ukrepi
Prepovedano gojiti oziroma prodajati!
Vrsta je na seznamu po Uredbi 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Evropsko unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.
Zakonodaja
