Žalostna majna
Acridotheres tristis
Žalostna majhna. Avtor: T G Santosh, CC BY-SA 3.0
opis
Srednje velika ptica iz družine škorcev (Sturnidae). Telo je visoko do 12 cm, rjave barve, glava in vrat pa sta svetleče črna. Podrepna krovna peresa, konica repa in baza primarnih letalnih peres so beli. Belina je najbolj opazna v letu na zgornji in spodnji strani peruti. Kljun, očesna obroba, noge in stopala so rumene barve. Odrasli imajo rdečerjavo ali rjavorumeno šarenico. Med samci in samicami ni večjih morfoloških razlik in jih na terenu težko ločimo (Tidemann, 2007). Imajo značilno zibajočo hojo (podobno kot škorci) in ne poskakujejo kot večina drugih ptic pevk. Proti večeru se ptice (razen gnezdečih samic) združujejo v jate in se odpravijo na skupna prenočišča, ki so običajno na drevesih, lahko pa tudi v špranjah, stavbah, pod mostovi. Ptice so izrazito teritorialne in se pogosto oglašajo (Tidemann, 2007). V Sloveniji ni drugih podobnih vrst. Po obliki telesa in velikosti je podoben kos (Turdus merula), katerih samci imajo prav tako rumen kljun in rumeno obrobo okoli oči, vendar je obroba pri kosih veliko ožja. Noge so rjave. Samci kosa so popolnoma črni, samice pa rjave in nimajo belih peres (razen delno albino osebkov).
izvor
Srednja in južna Azija.
poti vnosa
Pobeg iz zaprtega prostora ljubiteljev in gojiteljev ptic.
habitat
status
V Sloveniji vrsta nima ustaljenih populacij. Opažena je bila le enkrat, leta 2009 v okolici Godoviča.
vplivi
Večje jate povzročajo poškodbe na sadju, predvsem grozdju, marelicah, jabolku, hruški, ipd. Lahko so zelo glasne in aktivne skozi celo leto. Na mestih zadrževanja z iztrebki povzročajo sanitarni problem. Gnezda si izdelujejo na različnih površinah, tudi odtočnih ceveh ali žlebovih kar zamaši cevi in onemogoča odtekanje vode in povzroča škodo na stavbah. So vsiljive in lahko kradejo hrano tako iz smeti kot krožnikov obiskovalcev restavracij. Ptice lahko prenašajo razne bolezni in parazite, nevarne za druge živali ter ljudi. Z domorodnimi vrstami tekmuje za gnezdišča, lovi in izpodriva mladiče drugih ptic.
ukrepi
Prepovedano gojiti oziroma prodajati!
Vrsta je na seznamu po Uredbi 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Evropsko unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.
Zakonodaja
