Severna Amerika.

V Evropi so jo gojili ob koncu 19. Stoletja kot okrasna in medonosna rastlina, 1. podatek za Slovenji iz 1860.

Sončna do polsenčna rastišča: travniki, gozdni robovi, presvetljen gozd, bregovi vodotokov, v pasovih ob prometnicah, degradirana območja.

Za zdaj se večinoma pojavlja posamezno ali v manjših sestojih, predvsem v osrednji in vzhodni Sloveniji.

Svilnica se rada naseli na različnih degradiranih območjih, tudi na posekah ali v redkejših nasadih dreves. Zaradi širokih listov verjetno vpliva na spremembo mikroklime in sestavo listnega opada, dokazan je bil vpliv prisotnosti sirske svilnice na talne členonožce. Vpliv na biodiverziteto domorodnih vrst.

Preventivni ukrepi 

• Obveščanje javnosti o invazivnosti rastline, da bi preprečili vsaj razširjanje sirske svilnice s semeni 

• pravilno ravnanje z zemljino na območjih različnih posegov (tudi v obvodnem prostoru), ki bi lahko vsebovala propagule invazivnih vrst, ter pravilno ozelenjevanje in vzdrževanje površin po posegih 

Odstranitev in nadzor vrste 

• težko jo je popolnoma odstraniti: čeprav v zimskem času odmre zgornji del rastline, pod zemljo ostanejo koreninski poganjki, iz katerih spomladi zrastejo nove rastline 

• odstranitev mogoča na mestih, kjer rastejo posamezne rastline 

• metoda: izkopavanje celih rastlin  

Prepovedano gojiti oziroma prodajati 

Vrsta je na seznamu, kot to določa Uredba Evropske unije o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja. Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje. 

Pozor: mleček je strupen za ljudi (lahko povzroči alergijske reakcije, kontaktni dermatitis, omotičnost) in živali, strupeni so tudi listi.