Velika vrsta iz družine pravih os (Vespidae), katere telo meri 20–30 mm. Z razdalje je telo videti precej temno, saj sta glava in oprsje črna. Zadek je pretežno rjave barve, vsi členi zadka imajo ob
strani rumene proge, le četrti člen je popolnoma rumen. Sprednji del glave, vključno s čeljustmi, je obarvan rumeno. Noge so večinoma rjave, le skrajni členi so rumeni. Prepoznavni znak sršenov so tudi gnezda, ki jih zgradijo spomladi in jih naseljujejo vse do pozne jeseni. Gnezda so velike jajčaste strukture, zgrajene iz celuloze. Azijski sršeni zgradijo gnezda med vejami v drevesih ali na drugih visokih strukturah. Njihova gnezda v premeru merijo do 50 cm in imajo vhod od strani.

Domorodni evropski sršen (Vespa crabro) je nekoliko večji (telo meri 25–35 mm) in ima rdečerjavo oprsje ter pretežno rumen zadek, noge pa so v celoti rjave. Sprednji del glave, vključno s čeljustmi, je rumen. Gnezda zgradijo predvsem v votlih drevesih ali stavbah, pa tudi v gnezdilnicah in drugih zaprtih strukturah. Vhod v gnezdo je s spodnje strani (Nadolski, 2012). Azijskemu sršenu je po velikosti zelo podoben orientalski sršen (Vespa orientalis). Ta vrsta je bila v Sloveniji prvič opažena leta 2019, ni pa povsem jasno, ali se je v ta del Evrope razširila spontano ali je bila zanesena iz južnejših delov Evrope (Pislak Ocepek et al., 2019). Telo orientalskega sršena je rdečerjavo, le tretji in četrti segment sta obarvana rumeno. Sprednji del glave je rumen, čeljusti pa rdečerjave. Orientalski sršeni gradijo gnezda v stavbah, pod previsnimi skalami ali v špranjah pod zemljo.