V začetku julija se je skupina za invazivne tujerodne vrste udeležila izobraževanja o tujerodni invazivni vrsti rumenonogi azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax). Izobraževanje je potekalo v Španiji, natančneje v Galiciji, v okolici mesta Santiago de Compostela. Izobraževanja smo se udeležili zaposleni iz Zavoda RS za varstvo narave, Čebelarske zveze Slovenije ter Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. V Galiciji nas je sprejel dr. Xesus Feas, strokovnjak na tem področju, ki se z vrsto Vespa velutina ukvarja že več kot 10 let. V enem tednu smo se podrobno spoznali z vrsto, njeno biologijo in ekologijo ter si ogledali odstranjevanje gnezd.

Rumenonogi azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax) je invazivna tujerodna vrsta, ki izvira iz Azije in se je na območju Evrope prvič pojavil leta 2004 v Franciji. Zaradi nepoznavanja vrste se ukrepi za zatiranje niso izvedli pravočasno in se je vrsta kmalu začela širiti in zasedati nova okolja. Ker je vrsti novo okolje ustrezalo, kjer je bilo na voljo dovolj hrane, sta številčnost in gostota eksponentno narasla, vrsta pa se je razširila v sosednje države. V severnem delu Italije se je populacija že vzpostavila, pojav vrste poročajo tudi iz drugih držav, iz Avstrije, Madžarske, tudi Slovaške in Češke (EASIN). Zaradi vse večjega pritiska vrste na biodiverziteto je zgodnje odkrivanje in hitro odzivanje ključno za preprečevanje vnosa in širjenja vrste. S tem razlogom se je skupina, ki se v Sloveniji pripravlja na zaznavanje, prepoznavanje in ukrepanje proti vrsti Vespa velutina udeležila enotedenskega izobraževanja v Španiji, kjer se z vrsto bojujejo že vrsto let.

Izobraževanje je potekalov Galiciji,  v mestu Santiago de Compostela ter v okolici.

1. DAN: ogledali smo si mesto ter raziskovali mesta, kjer se Vespa velutina najpogosteje zadržuje – pogosto v bližini vode. Učili smo se kako loviti sršene ter kako z njimi rokovati. Odrasli sršeni nabirajo živalsko hrano, s katero hranijo svojo zalego in lahko izbirajo kar jim je na voljo – med sprehodom po mestu smo v parku opazili prehranjevanje vrste Vespa velutina s poginulim ptičem.
2. DAN: gasilska brigada v Santiago de Compostela nam je predstavila njihove izkušnje in izzive s katerimi se srečujejo pri odstranjevanju gnezd vrste Vespa velutina. V lokalnem prirodoslovnem muzeju smo si ogledali trajno razstavo o vrsti ter kratek film o tradicionalnem lokalnem čebelarstvu. V popoldanskih urah smo si v mestecu Gaxate – Pontevedra ogledali odstranjevanje gnezda. Gnezdo je bilo skrito v tleh, pod rastlinjem in med koreninami drevesa in je bilo težko opazno. Okvirno 50 cm od gnezda pa je potoček, zato je pri odstranjevanju potrebna večja previdnost, predvsem pri uporabi insekticidov. Odstranjeno gnezdo smo pregledali in iskali matico, vendar je nismo uspeli locirati – to pomeni da je matica že odšla na novo lokacijo, kjer ustvarja novo zalego.
3. DAN: ogledali smo si čebelnjake, ki so zavarovani z električnimi harfami. Na poti smo si ogledali še tretirano gnezdo visoko v krošnji – taka gnezda pristojne službe tretirajo z insekticidi na daljavo in so redkokdaj učinkoviti, zato so gnezda še vedno aktivna. Ogledali smo si tudi na novo prijavljeno gnezdo, ki je bilo v tleh – opazili so ga med košnjo trave. V popoldanskih urah smo pregledali še nekaj zamrznjenih gnezd, kjer smo proučevali strukturo gnezd ter iskali matice. Pozno zvečer smo se odpravili odstranjevati gnezdo, ki je bilo v suhozidu. Gnezdo je bilo globoko v tleh za suhozidom, nekje med 20 in 40 cm v notranjost. Gnezdo so zgradili tam, kjer je že obstajala odprtina in je bilo za nekaj centimetrov manjše kot sam prostor.
4. DAN: v javni službi Seaga so nam predstavili njihove izkušnje z lociranjem in odstranjevanjem gnezd, predstavili so statistiko prijav, njihovo aplikacijo za prijavo in obravnavo gnezd, ter metode monitoringa in odstranjevanja vrste in gnezd Vespa velutina. V bolnici v Santiago de Compostela so nas seznanili z imunoterapijo, ki jo izvajajo za vrsto Vespa velutina in druge vrste os. Popoldne smo se odpeljali na zahodno obalo. Problem s sršeni imajo tudi na obalnem delu, kjer se vrsta prehranjuje z naplavljenim materialom in priobalnimi vrstami.
5. DAN: odhod v Slovenijo.

Celotno izobraževanje nam je nudilo vpogled v problematiko vrste in bo v pomoč pri pripravi načrtov za ukrepanje proti vrsti tudi v Sloveniji. Trenutno še rumenonogega azijskega sršena (Vespa velutina) v Sloveniji še nismo zabeležili, ker pa je prisoten že v sosednjih državah, pričakujemo njegov pojav tudi pri nas.

Več o vrsti si lahko preberete na naslednjih mestih:
Poziv k preventivnemu spremljanju in javljanju opažanj invazivne tujerodne vrste azijskega sršena – invazivke
Prepoznavanje nekaterih žuželk podobnih azijskem sršenu