S 16. decembrom 2025 je v veljavo stopila dolgotrajno pripravljena novela Zakona o ohranjanju narave (ZON), ki prinaša vrsto pomembnih sprememb na področju varstva narave. Med ključnimi novostmi so tudi razširjene in okrepljene določbe, ki naslavljajo problem invazivnih tujerodnih vrst – eno največjih groženj biotski raznovrstnosti v Sloveniji, Evropi in na svetu.  

Zakaj so invazivne tujerodne vrste problem? 

Invazivne tujerodne vrste – to so organizmi, ki so v naše okolje prišli od drugod in tam nimajo naravnih sovražnikov – lahko ogrožajo domorodne rastline in živali, spreminjajo naravne habitate in povzročajo trajne poškodbe ekosistemom in tudi lokalnim skupnostim. Slovenija mora svoje ukrepe uskladiti z obveznostmi Evropske unije, z Uredbo (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.  

Kaj prinaša novela zakona? 

Posodobljeni ZON zdaj vključuje jasnejšo in bolj celovito ureditev področja invazivnih tujerodnih vrst. Med najpomembnejšimi spremembami so:  

🌿 Opredelitev pristojnih organov – za izvajanje uredbe EU 1143/2014 je zadolženo Ministrstvo za naravne vire in prostor, za strokovne naloge pa je zadolžen Zavod RS za varstvo narave. Naloge carinskega organa izvaja FURS, razen prekrškov (24.b člen). Za izvajanje ukrepov za preprečevanje, zgodnje odkrivanje in obvladovanje invazivnih vrst so opredeljeni izvajalci, kot so Zavod RS za varstvo narave, Zavod za ribištvo, Zavod za gozdove (24.c člen).  Določene so tudi naloge inšpektorja, pristojnega za naravne vire in prostor (24.f člen, 154.b člen). Določena je tudi vzpostavitev akcijskega načrta, ki obravnava prednostne poti vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (24.h člen). 

🌿 Dovoljenja – predstavljeni so pogoji za izdajo raznih dovoljenj za uporabo invazivnih tujerodnih vrst za različne namene (24. č člen, 24.d člen). 

🌿 Ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja – predstavljen je sistem spremljanja invazivnih tujerodnih vrst (24.e člen),  določen je tudi protokol zgodnjega odkrivanja in hitrega odzivanja (24.f člen), upravljanje z močno razširjenimi vrstami (24. i člen). Podan je tudi protokol za izredne ukrepe in ocene tveganja (24.g člen). 

🌿 Nadzor in sankcije – novelirane določbe jasno določajo nadzor nad izvajanjem ukrepov ter sankcije za kršitve. Za pravne osebe so predvidene globe  v višini 40.000 do 75.000 evrov, če brez dovoljenja na območje Evropske Unije vnese invazivno tujerodno vrsto, če jo poseduje, goji, prevaža (razen v objekte za uničenje), daje na trg, uporablja ali izmenjuje ali dovoli da se razmnožuje, goji ali jo kultivira. Za fizične osebe znaša globa v vrednosti med 1.000 do 2.000 evrov (160. a člen). Za uvoz invazivnih tujerodnih vrst iz tretjih držav brez obvestila na carini se kaznuje pravna oseba z globo v znesku 10.000-20.000 evrov ali posameznik z globo v vrednosti 1.000-1.500 evrov. Z enako globo se kaznujejo pravne osebe in posamezniki, ki invazivnim tujerodnim vrstam niso priložili dovoljenj ali dokazil za dovoljenje za različne dejavnosti (161. a člen). 

Pomen za Slovenijo in EU 

Posodobitve ZON predstavljajo pomemben korak k učinkovitejši zaščiti biotske raznovrstnosti. Zakon je prilagojen tudi novejšim seznamom invazivnih tujerodnih vrst, ki jih sprejema Evropska komisija, in določa ukrepe, ki jih mora vsaka država članica uvesti, da bi zmanjšala škodljive vplive teh vrst tako na naravo kot na gospodarstvo.  

Skupno delovanje za varstvo narave 

Ministrstvo za naravne vire in prostor je ob uveljavitvi novele poudarilo, da je zaščita narave skupna naloga vseh – od državnih organov do posameznikov in lokalnih skupnosti. Namen sprememb je ustvariti bolj pregledno, enotno in učinkovito pravno okolje, ki bo omogočalo uspešno preprečevanje in obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst ter zaščito našega naravnega bogastva.

Foto: sončni ostriž Lepomis gibbosus; Belej T.