V okviru projekta LIFE OrnamentalIAS smo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje analizirali 33 deklaracij semenskih mešanic trav, metuljnic in drugih rastlin, dostopnih v kmetijskih zadrugah in specializiranih trgovinah. Izvedli smo popis rastlinskih vrst in v sodelovanju s projektnim partnerjem Arboretumom Volčji Potok določili njihov tip, življenjsko obliko, status v Sloveniji in na Hrvaškem ter prisotnost v obeh državah. S terenskim delom v Savinjski in Koroški regiji smo dokumentirali semenske mešanice različnih proizvajalcev ter sistematično analizirali značilnosti rastlin.

Ocenili smo kako je posamezna rastlinska vrsta prilagojena okolju, kako pogosto se pojavlja ter ali je prisotna na opozorilnih ali opazovalnih seznamih invazivnih vrst. Rezultati so pokazali, da preučene semenske mešanice vsebujejo skupno 52 rastlinskih vrst, od tega 28 tujerodnih, 18 domorodnih in 6 arheofitov[1].

Število vrst v posamezni mešanici je variiralo od ene do dvanajst, pri čemer je večina rastlin enoletnih (31 vrst), manjši delež pa trajnice ali križanci. Med analiziranimi vrstami je bilo 46 zelnatih rastlin.

V nadaljevanju smo pregledali , ali so vse vrste na voljo na slovenskem in hrvaškem trgu,  ali se pojavljajo na zasebnih vrtovih, na javnih zelenih površinah in ali se katera od vrst pojavi na popisu tujerodnih rastlin, ki je bil izveden na projektnih območjih v sklopu projekta LIFE OrnamentalIAS.

Najmanj različnih vrst je imela semenska mešanica »Univerzal«, z le eno vrsto, največ pa mešanica medonosnih rastlin Apivrt, z dvanajstimi različnimi vrstami. V povprečju so semenske mešanice vsebovale štiri različne vrste trav, metuljnic in drugih rastlin.

Najpogosteje se v semenskih mešanicah pojavljajo domorodne vrste, med njimi je najpogostejša trpežna ljuljka, ki je prisotna v 27 semenskih mešanicah, sledita ji rdeča bilnica, ki se pojavi v 16 in travniška latovka, ki se pojavi v 12 semenskih mešanicah. Od tujerodnih vrst se največkrat pojavi raskavolistna bilnica, med arheofiti pa poljski mak, oba se pojavita v treh semenskih mešanicah.

Sedem tujerodnih vrst se pojavi na seznamu projekta CRP Neobiota Slovenije, Glede na naturaliziranost[2] teh vrst je bila abesinska gizotija uvrščena med raztreseno pojavljajoče vrste[3], ostale pa so bile prepoznane kot prehodno pojavljajoče. Navadni rumenik in kalifornijski zlati mak imata glede na Neobioto Slovenije pogostost pojavljanja le posamično, ostale pa raztreseno. Pri faceliji so zaznali zelo postopno širjenje populacij, kar pomeni, da se vzorec širjenja v 50ih letih ni bistveno spremenil, ostale pa mirujejo ali pa je njihovo stanje širjenja ni znano. Najslabšo oceno zanesljivosti ima navadni rumenik, najboljšo pa facelija in navadna sončnica (Jogan et al., 2012).

Pridobljeni podatki omogočajo boljše razumevanje razširjenosti in potencialnega vpliva teh vrst na okolje. Zaradi pomanjkanja znanstvene literature na temo tujerodnih rastlin v našem prostoru, si v prihodnosti želimo čim več raziskav, ki bodo preučile potencial invazivnosti teh rastlin.

Več o raziskavi si lahko preberete v Poročilu.

Povzeto po Analizi trenutnega stanja ponudbe in prisotnosti tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v semenskih mešanicah.

[1] Arheofit je izraz za tujerodno rastlinsko vrsto, ki je bila na naše območje vnesena pred letom 1500 (pred odkritjem Amerike in začetkom večjih čezmorskih potovanj). To so torej stare, zgodaj prinesene vrste, ki jih ljudje največkrat niso namenoma sadili kot okras, ampak so prišle z gospodarsko dejavnostjo – npr. kot pleveli ob žitih, s trgovino ali živino. Primeri arheofitov v Sloveniji: poljska kumina (Carum carvi), mak (Papaver rhoeas), navadna zvezdica (Stellaria media). Vir: Wikipedia

[2] Naturalizacija je ekološki proces, s katerim se tujerodna vrsta prilagodi novemu ekosistemu, tam se samostojno razmnožuje, raste, se širi brez neposredne človeške podpore. Vir: Wikipedia

[3] Z »raztresenim« pojavljanjem so mišljene razmeroma številčnejše, med seboj nepovezane populacije v različnih delih Slovenije, ki pa še vedno ostajajo majhne in niso popolnoma naturalizirane.