1.–7. junij 2025 je zaznamoval prvi Teden brez invazivk – kjer je poleg številnih izobraževalnih aktivnosti potekala tudi skupna akcija odstranjevanja invazivk na kar 18 lokacijah v 10 različnih slovenskih občinah, aktivnosti pa so potekale tudi na Hrvaškem. Pobuda je nastala kot del evropskega projekta LIFE OrnamentalIAS in pokazala, kako pomembna je lokalna, nacionalna, medsektorska in čezmejna naravovarstvena povezanost.

Cilj pobude je okrepiti zavedanje javnosti o nevarnostih, ki jih invazivne rastline predstavljajo za naravne ekosisteme, ter spodbuditi njihovo prepoznavanje, ustrezno ravnanje z okrasnimi rastlinami in preprečevanje širjenja – tudi na domačih vrtovih.

Skupna moč prostovoljcev in strokovnjakov

V Sloveniji je sodelovalo 10 občin: poleg tradicionalno aktivnih gorenjskih občin (Kranj, Kranjska Gora, Bled, Gorje, Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane in Gorje) so se letos prvič pridružile še Celje, Ljubljana in Nova Gorica, kar je pomenilo kar 18 različnih lokacij odstranjevanja. Skupno se je v Sloveniji akcije udeležilo 134 ljudi, največ v Kranju (44). Na Hrvaškem so hkrati potekale aktivnosti v sklopu Tjedna bez invazivnih biljnih vrsta, s skupno 79 udeleženci.

Akcija odstranjevanja rdečeščetinave robide in barvilnice je potekala v Arboretumu Volčji Potok, v Celju pa je Direkcija RS za vode s pomočjo koncesionarja izvedla košnjo dresnika na območju visokovodnega nasipa.

Poudarek na povezovanju in znanju

Pobuda temelji na medsektorskem sodelovanju – le z usklajenim delovanjem občin, prostovoljcev in strokovnih institucij lahko učinkovito omejimo širjenje invazivk. Ana Dolenc iz Zavoda RS za varstvo narave je opozorila: “Okrasne rastline iz daljnih dežel lahko postanejo resna grožnja naravi. V Tednu brez invazivk vabimo k ozaveščanju in ustreznemu ravnanju.”

V sklopu dogodkov so potekale tudi delavnice za prepoznavanje invazivnih vrst, terenski sprehodi prepoznavanja invazivk, spletne kampanje in novinarska konferenca, ki so razširile informacije z javnostjo.

Anita Pokorn Oman iz Razvojne agencije Sora, ki vodi komunikacijske aktivnosti projekta, je izpostavila pomen združevanja prostovoljstva in naravovarstva: “S skupno akcijo odstranjevanja invazivk smo letos pokrili nove lokacije in povezali različne skupnosti. Hvaležni smo, da pobudo podpirajo tako posamezniki, društva, občine kot strokovna javnost, to nam daje zagon tudi za naprej.”

Zapisala: Anita Pokorn Oman, RAS