Partner projekta LIFE OrnamentalIAS Razvojna agencija Sora je v sodelovanju z raziskovalno agencijo Valicon izvedla javnomnenjsko raziskavo o poznavanju invazivnih rastlin v Sloveniji in na Hrvaškem.

Raziskovalci ugotavljajo, da anketiranci v veliki večini pojem invazivne rastline poznajo in ga znajo opredeliti. Za večino poznanih okrasnih rastlin, ki so tudi lahko invazivne, pa menijo, da niso invazivne ali niso nevarne. V splošnem se zavedajo nevarnosti invazivnih rastlin, a ne prepoznajo invazivnih rastlin. Anketiranci so tudi izpostavili, da si želijo več informacij o invazivkah na splošno, njihovih posledicah, možnostih odstranjevanja ter njihovem vplivu na zdravje, gospodarstvo in biodiverziteto.

Slovenija: V Sloveniji ima okrasni vrt, okrasne rastline ali živo mejo 83 odstotkov vprašanih. Med vsemi sodelujočimi so štiri petine (81 %) vprašanih že slišale za izraz invazivne tujerodne rastline. 19 odstotkov jih še ni slišalo za ta izraz. Glede pomena Slovenci menijo, da so to rastline, ki izpodrivajo oziroma ogrožajo domače, avtohtone rastline, da se hitro širijo in razraščajo. Med najpogosteje navedenimi tujerodnimi rastlinami so bile ambrozija, bambus in japonski dresnik.

Hrvaška: Na Hrvaškem ima okrasni vrt, okrasne rastline ali živo mejo tri četrtine vprašanih (77 %). Med vsemi sodelujočimi sta dve tretjini (65 %) že slišali za izraz invazivne tujerodne rastline. 35 odstotkov jih še ni slišalo za ta izraz. Glede pomena Hrvati menijo, da so to neavtohtone, tuje oziroma prinesene rastline, ki se hitro širijo in razraščajo, da izpodrivajo in ogrožajo domače, avtohtone rastline. Med najpogosteje navedenimi rastlinami je ambrozija.

Ambrozija med najbolj poznanimi invazivkami v Sloveniji in na Hrvaškem

Anketiranci so navajali invazivke, ki jih poznajo. Tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem je na prvem mestu ambrozija. To lahko pripišemo predvsem temu, da njeno cvetenje povzroča alergije pri ljudeh. Njen vrhunec cvetenja je v avgustu in začetku septembra. Veliko negativnih posledic pa pušča tudi na kmetijskih površinah, ker zmanjšuje kakovost krme na travnikih in pašnikih, zato si kmetje prizadevajo, da jo čim prej odstranijo. Vendar je to zelo dolgotrajno delo, saj gre za zelo plodno rastlino, ki se zelo hitro razrašča. Vsaka rastlina ima kar od 30 do 100 tisoč semen!

Okrasne rastline dobro poznamo, vendar ne vemo, ali so invazivne

Anketiranci so prepoznavali 20 okrasnih rastlin, pri katerih so se opredelili tudi o njihovi invazivnosti. V Sloveniji največ ljudi pozna sivko (95 %), magnolijo (90 %), bambus (86 %), netresk (81 %), rododendron (73 %), lovorikovec (69 %) in ginko (56 %). Več rastlinskih vrst poznajo tisti, ki imajo doma vrtove. Bambus je med Slovenci prepoznan kot invazivna rastlina. Za najbolj invazivne rastline prepoznavajo še žlezovo nedotiko, sirsko svilnico in veliki pajesen. Med tistimi anketiranci, ki imajo doma vrt, jih ima tri četrtine doma vsaj eno izmed tujerodnih invazivnih vrst. Med najpogostejšimi sta lovorikovec in pampaška trava.

Na Hrvaškem so med okrasnimi rastlinami najpogosteje prepoznali magnolijo (95 %), sivko in netresk (92 %) in bambus (87 %). Tudi Hrvati menijo, da je bambus invazivna rastlina. Na Hrvaškem za najbolj invazivne rastline anketiranci prepoznajo enake rastline kot Slovenci: veliki pajesen, žlezovo nedotiko in sirsko svilnico.

Ali vemo, kakšno škodo povzročajo invazivke?

Štiri petine anketiranih v Sloveniji (79 %) se strinja, da so okrasne rastline lahko invazivne. Vprašani se zavedajo, da sajenje katerekoli rastline na okrasni vrt ni povsem brez negativnih posledic za naravo. Na Hrvaškem se 6 odstotkov manj vprašanih strinja s trditvijo, da so okrasne rastline lahko invazivne.

Slovenija: Dobri dve tretjini anketiranih v Sloveniji ocenjuje, da okrasne invazivne rastline lahko uidejo na kmetijsko površino in zmanjšujejo pridelek ter nekaj manj odstotkov je takšnih, ki menijo, da se lahko rastlina, ki jo imajo za živo mejo, nenadzorovano razširi in jo je težko odstraniti. Več kot polovica (58 %) jih meni, da z odlaganjem zelenega odreza na rob gozda ali travnika povzročamo negativne posledice naravi.

Hrvaška: Na Hrvaškem več kot polovica (59 %) meni, da okrasne invazivke z vrta lahko uidejo na kmetijske površine in zmanjšuje pridelek ter da se rastline, ki jih imajo za živo mejo, nenadzorovano razraščajo in jih je težko odstraniti. Točno polovica se jih strinja, da z odlaganjem zelenega odreza na rob gozda ali travnika povzroča negativne posledice za naravo.

V Sloveniji je v raziskavi o poznavanju invazivnih rastlin sodelovalo 419 vprašanih in na Hrvaškem 421, starih med 18 in 75 let. Struktura vzorca odraža strukturo populacije Slovenije in Hrvaške. Javnomnenjska raziskava je potekala v 2. polovici leta 2024.

Kam v Sloveniji odlagamo zeleni odrez?

Med tistimi anketiranci v Sloveniji, ki imajo doma vrt, smo preverili, kam odlagajo zeleni odrez. Skoraj dve tretjini (65 %) jih ima lasten vrtni kompost, skoraj polovica (49 %) pa zeleni odrez odloži v zabojnik za biološke odpadke. Desetina jih pelje v zbirni center v občini, 8 odstotkov pa jih odloži v bližnji gozd ali rob gozda ali ob vodo. 7 odstotokov jih sežiga zeleni odrez na vrtu.

Tisti, ki živijo v enostanovanjskih hišah pogosteje odlagajo zeleni odrez na lasten kompost kot v zabojnike za biološke odpadke. Štiri petine vprašanih meni, da z odlaganjem zelenega odreza v naravo lahko vnesemo tudi tujerodne okrasne rastline, ki se začnejo razraščati in izpodrivajo domorodne.

Tisti anketiranci, ki ne odlagajo zelenega odreza v zbirne centre, kot razlog navajajo v več kot polovici primerov, da imajo svoj kompost. Med drugimi pogostimi razlogi so še oddaljenost od zbirnega centra in plačljiva storitev.