Orjaška zlata rozga (Solidago gigantea) Foto: Jošt Stergaršek

V projektu LIFE OrnamentalIAS se ukvarjamo z obvladovanjem problematike invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst (ITRV), zato želimo bolje poznati tudi problematiko potencialnega širjenja invazivk z nekontroliranim odlaganjem zelenega odreza v naravo. Zato smo v maju in juniju 2024 izvedli anketo med 52 lastniki vrtov o ravnanju z zelenim odrezom in popisom odlagališč zelenega odreza na območju okrog 16 naselij v Notranjskem regijskem parku.

Velikost in količina zelenega odreza:
– Velikost vrtov: Vrtovi anketirancev so imeli različno velikost, od najmanj 10 m² do največ 5.000 m². Povprečna velikost je znašala 1.088 m².
– Količina zelenega odreza: Letna količina zelenega odreza na posameznih vrtovih je variirala med 0,1 m³ in 36 m³, povprečno 3,4 m³ na leto.

Metode ravnanja z zelenim odrezom: Anketiranci so uporabljali različne metode za ravnanje z zelenim odrezom. Skoraj polovica (48 %) je uporabljala več metod hkrati:
– Odlagališče na vrtu: 48 % anketirancev
– Sežig na vrtu: 17 % anketirancev
– Odlagališče na robu vasi: 12 % anketirancev
– Paša/krma za živino: 8 % anketirancev
– Zabojnik za bio odpadke: 7 % anketirancev
– Zbirni center komunale: 7 % anketirancev
– Sekanci za kurjavo: 1 % anketirancev

Anketiranci za ravnanje z zelenim odrezom uporabljajo različne metode, pri čemer jih je skoraj polovica (48 %) kombinirala več načinov. Najpogostejše prakse so odlaganje na vrtu (48 %), sežig (17 %) in odlaganje na robu vasi (12 %), manj pa paša za živino (8 %), oddaja v zabojnike za bioodpadke (7 %), v zbirne centre (7 %) ali predelava v sekance za kurjavo (1 %).

Rumenorjave maslenice (Hemerocallis fulva), ki so ušle v naravo. Foto: Tomaž Jančar

Prisotnost in raznolikost žive meje:

Živo mejo ima 69 % anketirancev, skupaj je bilo zabeleženih 33 lesnih vrst, najpogostejše pa so lovorikovec (38 %), kalina (32 %) in klek (30 %).

– Živa meja: 36 anketirancev (69 %) ima na svojem vrtu posajeno živo mejo, en anketiranec je imel živo mejo v preteklosti, vendar je nima več.
– Vrste v živi meji: Skupaj je bilo zabeleženih 33 različnih lesnih vrst v živi meji, povprečno 2,4 različne vrste na anketiranca.

Najpogostejše vrste:
– Lovorikovec: 38 %
– Kalina (liguster): 32 %
– Klek (cipresa): 30 %
– Polegla panešplja: 14 %
– Leska, smreka, španski bezeg: po 11 %

Prisotnost invazivnih tujerodnih rastlin (ITR):
Anketiranci z ITR: 22 anketirancev (42 %) je imelo vsaj eno od desetih v anketi navedenih invazivnih rastlin.
– Število različnih vrst ITR na vrtu:
– Ena vrsta: 9 anketirancev (17 %)
– Dve vrsti: 6 anketirancev (12 %)
– Tri vrste: 5 anketirancev (10 %)
– Štiri vrste: 1 anketiranec (2 %)
– Šest vrst: 1 anketiranec (2 %)

– Najpogostejše ITR na vrtovih:
– Rumeno-rjava maslenica: prisotna na četrtini (25 %) vrtov
– Metuljnik (budleja): 15 % vrtov
– Vinika: 12 % vrtov
– Rudbekija: 10 % vrtov
– Sivi dren: ni bil prisoten na nobenem vrtu

Sevenoameriška nebina (Symphyotrichum sp.). Foto: Primož Žižek

Rezultati ankete kažejo na zelo raznolike prakse občank in občanov pri ravnanju z zelenim odrezom na območju Notranjskega regijskega parka, saj navajajo kar 7 različnih načinov. Pri splošnih vprašanjih o invazivkah je 90 % anketirancev odgovorilo, da vedo kaj so tujerodne invazivne rastline, a jih je le 54 % vedelo, da so to predvsem okrasne rastline, ki se gojijo na vrtovih. Zavedanje o teh praksah in prisotnosti invazivk je ključno za razvoj učinkovitih strategij za obvladovanje in zmanjševanje njihovega vpliva na lokalno biotsko raznovrstnost.

Avtorica: Ina Anzeljc, NRP

Avtorji fotografij: Jošt Strgaršek, Tomaž Jančar, Primož Žižek