Sodelavci projekta LIFE OrnamentalIAS smo med junijem in novembrom 2024 popisovali najpogostejše invazivne tujerodne vrste rastlin na izbranih projektnih območjih. Pri terenskem delu smo beležili prisotnost tudi drugih tujerodnih vrst ki nakazujejo, da se lahko močno razširijo. Popisovali smo predvsem na traviščih in obvodnih območjih, ki so ključne površine v projektu. V manjšem delu smo popisovali tudi v gozdnem prostoru. 

Delo je opravljalo enajst popisovalcev iz štirih partnerskih organizacij (ZRSVN, DRSV, NRP in Zeleni prsten), skupaj pa smo pregledali 4.090 hektarov površin na 13 projektnih območjih (Bregana, Cerje, Cerkniško polje s Cerkniščico (popisan le manjši del), Jovsi, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski Hrib, Nakelska Sava, Nanoščica, Posočje, Sava – Strmec, Spodnja Sava, Tržiška Bistrica, Volčeke in Vrbina). Planinsko polje in večji del Cerkniškega polja s Cerkniščico bomo popisali v letu 2025. Skupaj smo s sodelavci opravili 170 terenskih delovnih dni v letu 2024.

Stanje v naravi nas je v veliki meri presenetilo. Na mnogih območjih smo se soočili z dejstvom, da je pokrovnost invazivnih tujerodnih vrst rastlin višja, kot smo predvidevali. Na vseh območjih smo opazili tudi odlične primere dobrih praks vzdrževanja površin, na katerih tujerodnih vrst nismo našli ali so bile te zelo redke. Takšni primeri zemljišč nam vlivajo pogum, da lahko s pravilnim vzdrževanjem omejimo in v nekaterih primerih celo popolnoma odstranimo številne invazivke, ki nam trenutno povzročajo škodo pri tekmovanju z domorodnimi vrstami, poškodbe rečnih bregov, negativne vplive na naše zdravje in prehransko varnost, hkrati pa tudi kalijo podobo naše narave in tradicionalno podobo kulturne krajine.

Na 4.090 hektarih površin smo popisali kar 164,5 hektarov pokrovnosti s 83 vrstami  invazivnih tujerodnih rastlini in tistimi, za katere glede na njihovo intenzivno razraščanje ocenjujemo, da bodo postale invazivne. Najpogostejše invazivke so bile: 

• zlata rozga (Solidago canadensis in S. gigantea) na 46,9 ha, 
• robinija (Robinia pseudoacacia) na 40,3 ha, 
• dresniki (Reynoutria japonica, R. sachalinensis in R. × bohemica) na 19,8 ha, 
• veliki pajesen (Ailanthus altissima) na 10,9 ha, 
• vinika (Parthenocissus quinquefolia agg.) na 9 ha, 
• žlezava nedotika (Impatiens glandulifera) na 6,4 ha, 
• tujerodne vrste trt (Vitis) na 6 ha, 
• enoletna suholetnica (Erigeron anuus) na 5,5 ha, 
• negundovec (Acer negundo) na 5,4 ha in 
• topinambur (Helianthus tuberosus) na 3,5 ha.

Več o njih, in o drugih invazivnih rastlinah v Sloveniji, lahko preberete na: Sistem Invazivke.

Avtor: Janko Šet, ZRSVN

Avtorica fotografij: Manca Velkavrh, ZRSVN