V Simbiu smo skupaj z Razvojno agencijo Sora, Notranjskim regijskim parkom in hrvaškima partnerjema Sveučilište u Zagrebu – Agronomski fakultet in Zeleni prsten Zagrebačke Županije izvedli celovito analizo ravnanja z zelenim odrezom, zakonodaje, infrastrukture za obdelavo bioloških odpadkov. 

Simbo je opravil anlizo zbiranja odpadkov na državni ravni glede na vrsto odpadkov in analizo števila in kapacitet kompostarn in bioplinarn v Sloveniji. Razvojna agencija Sora je izvedla raziskavo slovenskih občin glede ravnanja z zelenim odrezom in raziskavo gospodinjstev in lastnikov vrtov glede ravnanja z zelenim odrezom v Sloveniji in na Hrvaškem. Hrvaška partnerja, JU Zeleni prsten in Sveučilište u Zagrebu – Agronomski fakultet, sta raziskala ravnanje z zelenim odrezom v hrvaških občinah, Notranjski regijski park pa je podrobneje analiziral lastnike vrtov glede ravnanja z zelenim odrezom na njihovem območju.

Zakonodaja in infrastruktura: V Sloveniji je ravnanje z odpadki urejeno preko več različnih organov in institucij na državni in lokalni ravni, ki imajo vsak svoje pristojnosti in naloge. Na državnem nivoju je to Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki je pristojno za pripravo in izvajanje zakonodaje na področju ravnanja z odpadki. Na lokalnem nivoju so za organizacijo zbiranja in odstranjevanja komunalnih odpadkov odgovorne občine.

Področje zelenega odreza je urejeno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Slovenija ima vzpostavljeno mrežo zbirnih centrov, reciklažnih obratov, odlagališč in sežigalnic. Trenutne kapacitete za obdelavo bioloških odpadkov so ocenjene na 481.000 ton letno, kar presega zbrane količine (372.500 ton letno).

Rezultati anketiranja občin in komunalnih podjetij: Anketiranje slovenskih in hrvaških občin je pokazalo, da 77 % občin organizirano zbira zeleni odrez, 29 % pa ima posebne protokole za ravnanje z invazivnimi tujerodnimi rastlinami. Kljub visokemu odstotku poznavanja problematike (96 % občin pozna problematiko invazivnih rastlin) ostaja težava pri ustreznem ravnanju. Kar 64 % občin meni, da so invazivne rastline resen problem, 83 % pa jih izraža zanimanje za varno ravnanje z njimi.

Rezultati anketiranja prebivalcev: Raziskava, ki jo je izvedla agencija Valicon, je zajela 628 anketirancev, od katerih jih 519 goji okrasne rastline ali žive meje. Skoraj dve tretjini prebivalcev (65 %) zeleni odrez odlaga na lastnem vrtu, 49 % pa ga odloži v biološke zabojnike. Kar 75 % jih ima na vrtu vsaj eno invazivno rastlino, najpogosteje lovorikovec in andsko pampaško travo. 80 % anketirancev se zaveda, da so okrasne rastline lahko invazivne, le 38 % pa ima dostop do organiziranega odvoza zelenega odreza.

Intervjuji z lastniki vrtov v Notranjskem regijskem parku: Med 52 anketiranimi lastniki vrtov je povprečna velikost vrta znašala 1.088 m², letna količina zelenega odreza pa povprečno 3,4 m³. Najpogostejši načini ravnanja vključujejo odlaganje na lastni parceli (48 %) in sežiganje (17 %). Anketiranci so prepoznali 33 različnih vrst živih mej, pri čemer sta najpogostejši lovorikovec (39 %) in kalina (33 %). 42 % jih na vrtu goji vsaj eno invazivno rastlino, a le 60 % jih pri ravnanju s tem odpadkom upošteva posebne ukrepe.

Analiza je pokazala, da so zmogljivosti za obdelavo bioloških odpadkov v Sloveniji zadostne, vendar je treba vzpostaviti jasnejše protokole za ravnanje z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v okviru zelenega odreza in njihovega kompostiranja. Veliko gospodinjstev bi bilo pripravljeno izboljšati svoje ravnanje z zelenim odrezom, vendar potrebujejo večjo informiranje in podporo na tem področju. Naslednji koraki vključujejo pripravo priporočil za občine in gospodinjstva, izboljšanje protokolov za ravnanje z invazivnimi vrstami ter krepitev ozaveščenosti o pomenu ustreznega kompostiranja in zbiranja bioloških odpadkov.

S projektom LIFE OrnamentalIAS želimo na področju ravnanja z zelenim odrezom, na podlagi testiranja in rezultatov, podati smernice in usmeritve ravnanja z ostanki invazivk za prebivalce, občine, komunalna podjetja ter ostale deležnike.

Za zdaj še ne moremo z gotovostjo trditi, da je kompostiranje ostankov invazivnih rastlin na lastnih vrtovih varno. Svetujemo, da ljudje po odstranitvi ostanke invazivk peljejo v najbližje zbirne centre, kjer jih bodo komunalna podjetja ustrezno obdelala. Tovrsten način trenutno najbolj učinkovito preprečuje morebitno širjenje invazivk v naravo.

Poročilo (klik)

Avtorji: Matevž Jug, Jure Svetičič, Tina Kramer, Simbio

Avtor fotografij: Matevž Jug, Simbio